Vlada Roberta Goloba bi lahko višino RTV-prispevka spremenila za največ 10 odstotkov, a mora to storiti najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. Pa bo to storila? So o tem ukrepu že potekali kakšni pogovori na ravni vlade? Javna radiotelevizija je namreč v zelo slabem finančnem položaju.   

"S člani uprave RTV Slovenija smo se večkrat sestali, tudi skupaj s predstavniki ministrstva za finance. Dogovorjeno je bilo, da bo vlada za leti 2023 in 2024 zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje s strani države. RTV Sloveniji je tako za lani in letos zagotovljenih dodatnih 15 milijonov evrov. Pogovori se nadaljujejo tudi v tem letu," so nam na ministrstvu za kulturo odgovorili na dan, ko je svet javnega zavoda na vlado naslovil apel za uskladitev RTV-prispevka. Čeprav je predsednik sveta Goran Forbici nedavno za Večer izrazil nenaklonjenost povišanju RTV-prispevka, saj bi morale biti davščine oziroma dajatve po njegovem progresivne, kar pa bi lahko dosegli samo s spremembo zakona, tokrat ne želijo biti več tiho in ponoviti lanske napake: "Tudi mnogi svetnice in svetniki se pridružujemo stališčem, da je razvoj RTVS neločljiv od vzpostavitve sodobnejšega sistema financiranja. Delna uskladitev prispevka z rastjo stroškov ni 'metanje denarja z lopato' ali izraz želje, da se ohrani status quo. Daleč od tega. Ta gesta bo za vse sodelavce RTVS in njeno vodstvo – tudi tisto, ki šele prihaja – ustvarila osnovne pogoje načrtovanja bližnje in daljne prihodnosti. Izbiramo med razvojem in spiralo nazadovanja. In tega se mora zavedati tudi vlada kot ustanovitelj. Situacija je jasna in vsako odlašanje je brezplodno. Zato vlado pozivamo, da odločitev sprejme v najkrajšem možnem času. In v poletje odide z zavedanjem, da je storila prav."

Na vprašanji, ali razmišljajo o dvigu RTV-prispevka oziroma ali podpirajo tak ukrep, nam na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, niso jasno odgovorili. "Stanje na RTVS je povezano tako z dolgoletnimi finančnimi težavami kot slabim upravljanjem prejšnjega vodstva. Dolgoletne krize RTV Slovenija ni mogoče odpraviti le s posamičnimi interventnimi ukrepi, zato pričakujemo, da bo k reševanju stanja v kadrovskem in poslovno-produkcijskem smislu aktivno pristopilo tudi vodstvo RTV Slovenija. Kot smo napovedali že ob spremembah zakona, so potrebne tudi določene dodatne zakonodajne spremembe, povezane s financiranjem RTV. Spremembe zakona ob nastopu mandata so bile hitre in nujne in so bile namenjene umiku politike iz vodenja in upravljanja RTVS," so dodali. Tudi premier Robert Golob, ko je gostoval v Odmevih, se ni dotaknil RTV-prispevka, je pa omenil "program prestrukturiranja zavoda in priprave na naslednje petletno obdobje" ter "dolgoročno izvedljiv finančni načrt". "Če me je česa naučila zgodba z zdravstvom, je to, da samo metanje denarja v vrečo, kjer ne veš, kaj se z njim dogaja, nikoli ne reši nobenega problema. In verjemite mi, da to ne reši nobenega problema, tudi na RTVS ne. Treba je dobiti odgovorno vodstvo, treba je pripraviti izvedljiv načrt in potem bomo skupaj poiskali tudi stabilno financiranje takega načrta," je svoja pričakovanja izrazil Golob.

RTV-prispevek za gospodinjstva trenutno znaša 12,75 evra, na tej višini pa kljub vsesplošnim podražitvam, tudi v medijski industriji, vztraja že od leta 2012. "Stopnja inflacije v obdobju januar 2012–december 2023 znaša 29,7 odstotka. Če bi se višina RTV-prispevka od leta 2012 usklajevala z rastjo inflacije, bi decembra 2023 za TV-sprejemnik za fizične osebe znašala 16,54 evra, kar bi zavodu na letni ravni prineslo okoli 29 milijonov evrov več prihodkov," lahko preberemo v letnem poročilu RTV Slovenija za lansko leto. Prilivi od RTV-prispevka sicer znašajo 71 odstotkov vseh prihodkov (od oglaševanja 10,7 odstotka), ki jih ustvari naša največja medijska hiša, povprečno mesečno število zavezancev pa je bilo lani 640.535.