Klavrno podobo pod idiličnimi okoliškimi hribi ob koncu Bohinjskega jezera kaže hotel Zlatorog. Prazen, zapuščen, propadajoč. Razbita okna in vrata, steklo vsepovsod, nekdanji bazen poln gradbenega materiala s strehe, ki se je udrla nad njim. Pozabljen televizor, ki ga je nekdo zalučal ob steno, obrašča mah. Tak je eden izmed štirih hotelov, ki jih je te dni kupil kriptomilijonar Damian Merlak. Poleg "največje sramote Bohinja" so njegovi še hoteli Bohinj, Triglav in Ski hotel na Voglu, zanje naj bi bil po nekaterih ocenah odštel 8,4 milijona evrov. "Ključe objektov smo prevzeli pred nekaj dnevi, vendar smo se že povsem posvetili projektu," pravi Merlakov prijatelj Jure Repanšek, direktor podjetja Alpinia, ki vodi projekte v Bohinju.
27 apartmajev bo nared do poletja
Najprej se bodo posvetili obnovi aparthotela Triglav, upajo, da bo že letos sprejel prve goste. "Sedemindvajset apartmajev bomo predvidoma do julija delno prenovili in modernizirali," pove Repanšek, njegova mama Klavdija Maroh pa odpre vrata zgradbe, kjer se je čas ustavil v obdobju telefonskih govorilnic na kartice. Kar nemogoče si je predstavljati, da so še lani v teh od časa načetih sobah prebivali gostje. "Najboljše je, ko me sosedje sprašujejo, kdaj bomo dali rože na okna," se nasmehne sogovornica ob sprehodu skozi stanje, ob katerem bi se "človek najraje razjokal". Tako hitro so začeli delati, da so pozabili fotografirati, kakšen je bil hotel, še preden so zavihali rokave. Minuli konec tedna so iz sob znosili pohištvo in ga za dobre sosedske odnose in simbolne prispevke za malico udarnikov razdelili med sosede. Večinoma kuhinjske pripomočke, stole in mize, ki so bile še edina uporabna stvar, pravi Marohova. Sogovornica pokaže na leseni del fasade, v prihodnjih dneh se je bodo lotili s posebno metodo, peskanjem.
Preusmerili so se v oddajanje sob in družinske hotele
"To, da se je našel nov kupec, vsi pozdravljamo. Ni važno, kdo je lastnik, pomembno je, da hoteli delajo in služijo svojemu namenu," pravi bohinjski župan Jože Sodja. Hoteli so doslej vsako leto bolj propadali in nekdanjega lastnika Zmaga Pečnika, ki je bohinjske hotele prevzel v letih 2003 in 2004, v Bohinju ne vidijo prav radi. "Prejšnji lastnik je hotele samo izkoriščal, vanje ni vlagal. Tržil jih je, dokler so bili uporabni, potem jih je začel zapirati. In tudi zaprtje je bilo malomarno, v Zlatorogu niso izpustili vode iz cevi in zmrzal je naredila svoje. Nad bazenom se je udrl strop, in ko se je odprla pot v hotel, so ljudje vse pokradli iz njega. Zlatorog je bil dolga leta bohinjska sramota," razlaga župan. Žal se ni dalo nič narediti, nekdanji župan Franc Kramar je od države zahteval, da bi odkupila hotele, kot jih je na Bledu, a za to ni bilo posluha.
Do domačnosti z zaposlovanjem domačinov
Damiana Merlaka te dni težko ujame celo njegov prijatelj Jure Repanšek. Obema zaradi velikega zanimanja javnosti za obnovo hotelov pregorevajo telefoni. Dobivata tudi ponudbe za druge objekte in projekte v državi, a za zdaj se osredotočata na Bohinj, ki je Merlaku "res pri srcu". "Zavzemali se bomo za razvoj trajnostnega, neskomercializiranega turizma, kljub novim namestitvenim možnostim želimo ponujati neokrnjeno naravo. Razvili bomo ponudbo, da bodo gosti prihajali in ostajali celo leto. Sledili bomo smernicam občine, še vedno pa imamo tudi svoje ideje in marketinške sheme. Prizadevali si bomo zaposliti čim več domačinov in tako ohranjati domačnost Bohinja. Domačini najbolje vedo, kako so ti hoteli delovali v preteklosti," strne grobe načrte Repanšek.
Ljubezen, spomin, denar
"Bohinj ima jasno vizijo, strategijo in programe. Točno vemo, kam, kaj in kako želimo razvijati turizem," poudarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Znanje imajo in tega lahko ponudijo novemu lastniku, ki ga pričakuje z optimizmom. "Gre za mlade entuziaste. Presenetile so me tri besede - ljubezen, spomin, denar. Ljubezen do Bohinja očitno imajo, tukaj so nekaj lepega doživeli, zato ne čudi, da so investirali denar, četudi v panogo, kjer se denar ne obrne tako hitro kot kje drugje. Gre za tek na dolge proge," o ekipi, ki se je lotila prenove, razmišlja Langus.
Ni važna cena, vsi hočejo do jezera
Bohinjci se trudijo zadnja leta sezono raztegniti tudi v bolj prazne mesece, saj imajo na vrhuncu precej težav z avtomobili in parkiranjem. Promet so lani začeli umirjati z dvigom cene za parkiranje ob jezeru na tri evre na uro ter s ponudbo brezplačnega parkiranja na začetku doline in brezplačnimi prevozi do jezera ob koncu tedna. Letos bodo ponudbo razširili na cel teden, le da bo tudi parkiranje na začetku doline plačljivo, dva do štiri evre na dan. "Lani smo prepeljali 33 tisoč ljudi, kar pa je bil za občino velik strošek, 90 tisoč evrov. Letos za to namenjamo 140 tisoč evrov," pojasnjuje župan Sodja. Razmišljajo pa tudi o različnih možnostih zaprtja ceste do Ukanca, kamor bi goste prevažali z ladjami ali manjšimi avtobusi. "Ni važno, kakšna je cena, ljudje se hočejo pripeljati do jezera," pogosto ugotavljajo. Za zdaj jim dajejo na izbiro cenejšo in dražjo varianto.
