Na temeljne pojme medijskega bontona je s sporočilom za javnost o oglaševanju državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražno vsebino, opozoril predsednik vlade Marjan Šarec. Eden izmed prvih najpomembnejših nosilcev politične moči pri nas, ki je v zadnjem času izrazil jasno stališče o sovražnem govoru, je po odzivih na njegov poziv dejal, da je zadovoljen, ker je dvignil nekaj prahu in da so ljudje začeli razmišljati, "če je z oglasi, ki pomenijo denar, za financirati sovražne vsebine". Šarec k svojim besedam ne želi kaj več dodati, je pa iz njegovih dosedanjih izjav mogoče sklepati, da se bo tudi v prihodnje opredeljeval do družbeno pomembnih tem.
Predlog: kršitev obravnavati kot prekršek
Predsednik države Borut Pahor, ki se do perečih družbenih vprašanj običajno ne želi opredeljevati, bo v kratkem namesto jasno izraženih stališč spet le ponudil prostor za soočanje različnih mnenj. Predvidoma sredi decembra letos bo namreč v predsedniški palači organiziral posvet o strokovnih in političnih vprašanjih svobode govora in sovražnega govora. K besedi bo povabil priznane in ugledne strokovnjake ter druge vidne osebnosti na tem področju.
Slovenska sodna praksa bolj ozko od evropske
Prejšnji teden je na medijskem festivalu Naprej/Forward državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan poudarila, da slovenska sodna praksa zakonske določbe interpretira veliko bolj ozko, kot to na primer počne Evropsko sodišče za človekove pravice. Neuradno smo iz vladnih vrst izvedeli, da vlada za zdaj ne pripravlja nobenih sprememb kazenske zakonodaje na področju sovražnega govora. Ključna pri tem vprašanju je prilagoditev medijske zakonodaje.
Na Hrvaškem šest televizij ob licenco zaradi sovražnega govora
Konec septembra je Evropska komisija objavila kodeks ravnanja glede lažnih novic, ki so pogosto tudi pri nas povezane s širjenjem sovražnih vsebin. V njem je med drugim zaveza za izboljšanje spletnega oglaševalskega prostora z učinkovitim nadzorom in omejevanjem oglaševanja na spletnih straneh, ki širijo lažne novice. Da sovražnost jemljejo resno, dokazujejo v naših sosednjih državah. Pred kratkim so v Avstriji na 18 mesecev zapora obtožili 31-letnico, ki je na facebooku zapisala, da bi morali ljudi ponovno zapirati v plinske celice, hrvaški svet za elektronske medije pa je včeraj odločil šestim lokalnim televizijam odvzeti koncesijo zaradi sovražnega govora.
Tožilci razmišljajo o delovni skupini za sovražni govor
"Vrhovno državno tožilstvo je prejšnji teden vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper eno izmed sodb višjega sodišča, ki se nanaša prav na 297. člen," še nizajo dejavnosti na vrhovnem tožilstvu. Prav včeraj naj bi bil na to temo sklican razširjen strokovni kolegij kazenskega oddelka na vrhovnem tožilstvu. Vrhovni tožilci so včeraj razpravljali o pravnih problemih kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika. V razpravi so soglasno ugotovili, da pravnega stališča iz leta 2013 ni treba spreminjati.
Besedilo zakona, da mora biti javno vzpodbujanje ali razpihovanje sovraštva storjeno na način, ki lahko ogrozi javni red in mir, je zajeto v že sprejetem pravnem mnenju.
Trojka SDS pisala Evropski komisiji
Trije Evropski poslanci iz vrst SDS, Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, so na Evropsko komisijo naslovili poslansko vprašanje v zvezi s pozivom predsednika vlade Šarca. Trojka iz SDS Evropsko komisijo sprašuje, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev.
