Tanja Fajnik Milakovič
Jasmina Detela
Slavica Pičerko Peklar
Nina Ambrož
Majda Horvat
Število dni bolniške odsotnosti z dela se v Sloveniji na leto približuje že 13 milijonom. V koronskem obdobju 2020–2021 je ZZZS zavarovancem izplačal skoraj 900 milijonov evrov nadomestil, v dvoletnem obdobju pred tem (2018–2019) pa okoli 730 milijonov evrov. Gre samo za izplačila iz blagajne ZZZS, ne pa tudi delodajalcev, ki so do zdaj krili stroške za prvih 30 dni odsotnosti z dela (izjema so covidna obolenja). Po novem, od 1. marca, se skrajšuje izplačevanje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca (s. p.) s 30 delovnih dni na 20.
V koledarskem letu v breme delodajalca s 120 delovnih dni na največ 80
Kaj to pomeni v praksi? Če je delavec odsoten dlje časa in doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo, denimo, sredi februarja, gre nadomestilo še za celoten mesec februar v breme delodajalca. Če pa bo delavec še naprej odsoten, bo nadomestilo plače obračunano v breme ZZZS šele od 1. marca, torej ne glede na to, ali bo 21. delovni dan izpolnjen že februarja. V primeru, da je delavec odsoten šele od sredine februarja in doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo sredi marca, pa bo nadomestilo plače izplačano v breme ZZZS od 16. marca, torej od 21. delovnega dne. Obdobje prve polovice meseca pa gre v breme delodajalca. Poleg tega se skrajšuje tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 delovnih dni v letu na največ 80. Enako velja za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.
V TAB-u in SIJ-u spremembo pozdravljajo
Skrajšanje obdobja, v katerem se nadomestilo za bolezen ali poškodbo izplačuje v breme delodajalca, s sedanjih 30 delovnih dni na 20, bodo čutili v podjetjih. "To pomeni še eno pozitivno spremembo, ki jo uvaja sedanja vlada in bo za nas pomenila prihranek okrog 150.000 evrov letno od celotnega zneska bolniške, ki na letnem nivoju znaša 1,2 milijona evrov," je povedal direktor mežiške družbe TAB Bogomir Auprih.
Tudi v skupini Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je eden izmed največjih slovenskih delodajalcev, pravijo, da podpirajo novelo zakona, saj to pomeni finančno razbremenitev gospodarstva, pozitiven družbeni vpliv pa je tudi širši, npr. za položaj samozaposlenih in zmanjševanje prekarnega dela. Zaradi delovne intenzivnosti panoge in visoke povprečne starosti zaposlenih v skupini SIJ posebno skrb namenjajo ukrepom za varnost in zdravje pri delu ter s tem tudi za obvladovanje bolniških odsotnosti. Zneskov pa niso razkrili.
Sicer pa se pristojnost za odločanje o zadržanosti z dela ne spreminja. Izbrani osebni zdravnik tako tudi v prihodnje odloča o začasni nezmožnosti za delo prvih 30 koledarskih dni, od vključno 31. koledarskega dne dalje pa o tem odloča imenovani zdravnik. Gre za zdravnika ZZZS, ki odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika, in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. Imenovani zdravnik potem izda odločbo v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Za zaposlene pa se po zagotovilih ministrstva za delo nič ne spreminja. Obseg pravic delavca do nadomestila plače v primeru upravičene odsotnosti z dela ostaja enak.
Energija plus: Ne bo bistvenih učinkov
V mariborski Energiji plus novost na področju bolniških odsotnosti pozdravljajo, "ker bodo s tem razbremenjeni delodajalci. Z vidika delavca to ne prinaša bistvenih sprememb, saj beležimo največ kratkotrajnih bolniških staležev, do 20 dni, zato večjih pozitivnih finančnih učinkov ne pričakujemo."
Zavarovanci se bodo lažje odločili za stalež
ZZZS predvideva, da se bodo odhodki povečali za 94 milijonov evrov in ne le za 35 milijonov, kot je bilo ocenjeno ob sprejemanju zakonskih novel. Že brez upoštevanja te spremembe je bil primanjkljaj ZZZS letos ocenjen na 149 milijonov evrov, ob nesistemskem pokrivanju izgube zdravstvene blagajne v prihodnjih letih je tako pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev. To lahko pomeni krčenje obsega finančnih sredstev za zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi tako, da se bo zmanjšal njihov obseg in se bodo s tem še dodatno podaljšale čakalne dobe, bodisi tako, da v pravice ne bo mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij, so opozorili.
Talum Kidričevo: Še bolj razbremeniti prispevke na plače
"V Talumu Kidričevo spremembe pri nadomestilu za bolniško odsotnost ocenjujemo za pozitivne. Menimo, da je treba v Sloveniji povečevati razliko med delom in nedelom. Še bolj je treba razbremeniti prispevke na plače, da bo delo bolj nagrajeno in bo torej delavcu ostalo več. Kar se tiče naše bolniške odsotnosti, je bila ta v letu 2021 do 30 dni 5,96-odstotna, nad 30 dni pa 3,02-odstotna, kar je na nivoju preteklih let," sporočajo iz kidričevskega Taluma.
Pričakujejo tudi, da se bodo zavarovanci zaradi skrajšanja obdobja izplačila nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca samega lažje odločali za bolniški stalež, izdatki za bolniška nadomestila pa se že tako iz leta v leto povečujejo. Z naraščanjem deleža absentizma v breme zavoda, zlasti od druge polovice leta 2015, naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 dosegli že 314,7 milijona, v letu 2020 so narasli na 444,2 milijona in lani na 497,7 milijona evrov.
Pomurje: Več kot dve leti bolniško odsotnih 318 ljudi
"Na gospodarski zbornici skrajšanje obdobja plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca podpiramo," je dejal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Že dlje časa so namreč delodajalci opozarjali na visoke stroške, povezane s plačevanjem boleznin, zato zdajšnje spremembe pomembno prispevajo k razbremenitvi gospodarstva, zlasti v zaostrenih razmerah poslovanja. Tudi samozaposlenim gre enakopraven položaj pri uživanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Pomurska regija ima že vrsto let najvišjo stopnjo bolniških izostankov v Sloveniji in s tem najvišji delež izgubljenih delovnih dni. Razlogov za to je več, vsekakor jih kaže iskati v strukturi delovnih mest v prevladujoči predelovalni industriji, gradbeništvu in dejavnostih z večjo izpostavljenostjo na delovnem mestu.
Poglejmo konkretno. Zadnji dan lanskega leta je bilo pri delodajalcih, ki imajo poslovni sedež v Pomurju, zaposlenih 37.594 ljudi in ta dan je zaradi bolezni na delovnem mestu manjkalo 2083 delavcev (leto prej 1847). To pomeni, da je bil na bolniškem dopustu v breme zavarovalnice skoraj vsak 18. zaposleni ali 5,5 odstotka delovno aktivne populacije. Ob visokem deležu bolniških izostankov izstopajo še dolgotrajne bolniške odsotnosti. Več kot dve leti je bilo tako odsotnih z dela 318 ljudi (leto prej 297). Zgovoren je tudi podatek o številu izgubljenih delovnih dni. V prvih sedmih mesecih minulega leta je bilo v Pomurju izgubljenih 398.789 delovnih dni ali 7,03 odstotka vseh. To je najvišji delež med slovenskimi regijami in pomembno višji od slovenskega, ki je znašal 4,72 odstotka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
