Zaradi izboljšanja epidemiološkega položaja v državi in zmanjšanja števila hospitaliziranih covidnih bolnikov bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici. "Vse smo prečistili in razkužili in tja se je že vrnil negovalni oddelek, ki je do zdaj deloval v manjšem obsegu," je pojasnil Jurij Šorli, direktor Bolnišnice Topolšica.
Ne glede na to pa vse bolnišnice ohranjajo sive cone, kjer bodo izolirale bolnike s sumom na okužbo. Če je bolnik pozitiven, se ga glede nadaljnje obravnave prerazporedi in to se že dogaja v Bolnišnici Topolšica. "Tudi če nimamo covid oddelka, to ne pomeni, da k nam taki ljudje ne prihajajo več. Enega smo sprejeli v ponedeljek in enega čez vikend. V našem primeru bolnike napotimo v Celje. Ker pa tudi ta bolnišnica kapacitete zmanjšuje, ne verjamem, da bomo ves čas bolnike pošiljali le tja," je pojasnil Šorli.
Naslednje covid oddelke bi lahko zaprli čez dva tedna
Trenutno so slovenske bolnišnice v fazi, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov zmanjšalo pod 700, ko bo padlo pod 500, pa bodo covidne oddelke lahko zaprle še bolnišnice Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice, Izola in Jesenice.
Manj kot 500 hospitaliziranih: zaprejo se covid oddelki v bolnišnicah Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice, Izola in Jesenice.
Manj kot 250 hospitaliziranih: covidne bolnišnice ostanejo še UKC Ljubljana, UKC Maribor, klinika Golnik ter celjska, novomeška in šempetrska bolnišnica.
Manj kot 100 hospitaliziranih: covid bolnišnice so le še UKC Ljubljana, UKC Maribor in klinika Golnik.
Bolnišnice še vedno lahko prilagajajo število storitev, razen tistih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev ter obravnav nosečnic, porodnic in novorojencev.
Direktorico ptujske bolnišnice Anico Užmah smo povprašali, kako bo zaprtje oddelka potekalo pri njih. "Ko bodo naši bolniki ozdravljeni, bodo poslani v domačo oskrbo, ko pa bomo prišli pod 500 hospitaliziranih, novih ne bomo več sprejemali," je dejala Užmahova, a hkrati poudarila, da za zdaj še niso tam. "Pri nas imamo še vedno štiri bolnike na intenzivni negi, devet pa na covidnem oddelku. Ocenjujemo, da bo tako še vsaj 14 dni," pravi. Ko bodo razmere dopuščale, pa bodo na zdajšnji covidni oddelek ponovno selili oddelka za podaljšano bolnišnično zdravljenje. "Tudi ta selitev bo zahtevala svoj čas. Oddelek bo treba razkužiti, v celoti pa ga bomo tudi prebelili," je še povedala direktorica.
Odpiranje prostora za redno delo, a osebje je izčrpano
S tem, ko se odpravljajo covidni oddelki, se bolnišnicam odpira možnost za vračanje rednih programov. Pa bo zato res tudi več obravnav bolnikov? Dejstvo je, da bo na voljo več osebja. V Bolnišnici Topolšica je v času največjega vala za covidne bolnike skrbela kar polovica vseh medicinskih sester. Na Ptuju ocenjujejo, da je na oddelku delalo 40 ljudi. A tudi če bodo zdaj ti ljudje na voljo, ni nujno, da bo drugih obravnav več. "Še vedno so omejitve, čas med obema pacientoma mora biti daljši, saj se ne smejo srečevati. Če razpišemo več ambulant, bo to pomenilo več kadra in ne bistveno več pregledov," je prepričan Šorli, ki je dodal, da pri njih povečanih zaostankov ni, vendar je manj napotitev. Tudi v bolnišnici Ptuj se zavedajo, da bodo sproščanja prinašala vse več napotitev, kar že zaznavajo. "Ko bo več pritiska, bomo podaljšali ordinacijski čas. A vedeti moramo, da so ljudje izčrpani in da se približuje čas dopustov," pravi direktorica ptujske bolnišnice.
Dopusti še kar omejeni
Kaj je z razpisom za skrajševanje čakalnih vrst in pomoč zasebnikov, ki ga je pripravljal prejšnji minister Tomaž Gantar, še zmeraj ni znano, prav tako ne, koliko denarja bo za to namenjenega. So pa znana priporočila ministrstva, da ta čas, ko se epidemija nekoliko umirja, bolnišnice izkoristijo za počitek izmučenih zdravstvenih delavcev. Številni to že koristijo, a direktor Bolnišnice Topolšica Šorli opozarja, da je še vedno razglašena epidemija in so dopusti zato omejeni. "Kolikor je možno ljudi seveda spodbujamo h koriščenju dopusta in to smo počeli že prej, a v skladu z našimi zmožnostmi," je še povedal.
Glede na izkušnje s klici pacientov, ki jih prejema Lidija Breznik, varuhinja bolnikovih pravic, bo po njenem mnenju treba tudi jasno povedati, kaj je ob sproščanjih pacientom spet na voljo. "Potrebujemo splošne usmeritve, ne pa, da je to prepuščeno vsakemu izvajalcu posebej," je prepričana. Trenutno je še vedno v veljavi odlok o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti in to v praksi pomeni, da izvajalci sproti prilagajajo število zdravstvenih storitev in jih po potrebi prekinejo, razen tistih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev ter obravnav nosečnic, porodnic in novorojencev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
