Še pred enim mesecem smo predstavili izhodno strategijo, po kateri bodo bolnišnice postopoma zapirale covidne oddelke in zmanjševale število postelj za te paciente. Danes je slika drugačna in po fazah izhodne strategije se spet premikamo v slabšo smer, kar pomeni, da bolnišnice, ki so s covidom že opravile, zdaj spet odpirajo te oddelke, vse ostale pa povečujejo število postelj za covidne bolnike. Pacienti z drugimi težavami bodo tako znova imeli manj možnosti za pravočasno obravnavo.
UKC Maribor: Naredili bomo potrebno, operacije odpadajo
"Naredili bomo to, kar bo potrebno, a dejstvo je, da vsak covid pacient preprečuje, da bi zdravili druge bolnike. Pomanjkanje postelj se zelo pozna, še zlasti na kirurgiji. Ker ni intenzivnih postelj, operacije odpadejo. Najbolj kritični sta kardiokirurgija in nevrokirurgija," je dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, ki je še prejšnji teden napovedoval postopno zmanjševanje kapacitet za covidne bolnike, zdaj pa se je stanje spet zasukalo.
Premestitve nekaterih covidnih bolnikov iz Maribora tako še ni bilo, zdaj pa glede na slabšanje epidemiološke slike to niti ni več v planu. "Premeščati še nismo začeli. Morda smo preusmerili le dva ali tri paciente, ki smo jih na urgentnem centru seveda oskrbeli, a smo jih nato preusmerili v Slovenj Gradec. Zdaj tega ne počnemo več," je dejal Vogrin. V mariborskem kliničnem centru je trenutno 111 hospitaliziranih covidnih bolnikov, od tega jih je 23 na ventilatorjih. "Za zdaj število še stagnira, a čakamo, kaj se bo zgodilo prihodnji teden," je dejal Vogrin in še dodal, da bodo število postelj povečevali skladno s strategijo.
Slovenj Gradec: Zaznavajo večja žarišča
SB Slovenj Gradec ostaja covid bolnišnica, ki bolnikom s covidom zagotavlja deset navadnih postelj in tri intenzivne, ob morebitnem slabšanju stanja bodo to število povečali na 25 običajnih in sedem intenzivnih postelj. Končujejo tudi urejanje covid oddelka v tretjem nadstropju kirurškega bloka, kamor bodo preselili covidne bolnike; s preselitvijo bodo namreč povečali nujno potrebne kapacitete oddelka za interno medicino. (plt)
Spomnimo, da strategija predvideva število postelj za bolnike po posameznih bolnišnicah glede na število hospitaliziranih. Zaradi slabšanja epidemiološke slike se znova vračamo v drugo fazo, saj je hospitaliziranih več kot 500 covidnih bolnikov. To število je meja med drugo in tretjo fazo, po kateri manjšim bolnišnicam ni bilo več treba sprejemati novih covidnih bolnikov. Tako sta bolnišnici Brežice in Izola postali prvi bolnišnici, kjer niso več zdravili teh bolnikov, a se bosta zdaj morali ponovno aktivirati. Glede na strategijo bodo bolnišnice sledile tudi številu postelj. Trenutno bi tako vse morale nuditi deset odstotkov svojih kapacitet, na Golniku pa 15 odstotkov. Časa, da se temu prilagodijo, pa imajo po besedah koordinatorja za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Roberta Carotte 48 ur.
Spekter bolnikov je drugačen
Čeprav je velik del najstarejše populacije precepljen in je prekuženost že velika, tretji val ne bo nujno milejši. "Tretji val bo oziroma je drugačen. Upadlo je število okužb v domovih za starejše. Spekter bolnikov je zdaj drugačen," je dejala Beovićeva. To opaža tudi strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. "Pacienti so nekoliko mlajši. Stari so med 40 in 65 leti. Prav zato so rezultati nekoliko boljši, a vseeno to ne pomeni, da teh ni treba hospitalizirati. Vsi, ki so pri nas, so na kisiku," je dejal. Tudi Beovićeva zato dodaja, da tretji val ne bo nujno lažji. "Če ne bomo sprejeli primernih ukrepov, se lahko zgodi, da bo število hospitaliziranih celo večje kot v drugem valu," pravi Bojana Beović, članica strokovne skupine, ki razlog v tem vidi predvsem v bolj kužni angleški različici virusa.
Ptuj: Na robu zmogljivosti
Anica Užmah, direktorica bolnišnice, se razmere spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro: "Delo sicer zmoremo, a so naši zdravniki in preostalo zdravstveno osebje vse bolj obremenjeni in zdaj že tudi močno izmučeni. Najhujše pa je, da ob vsej skrbi za covid bolnike ne moremo izvajati rednih programov, na kar opozarjamo, kot druge bolnišnice, tudi odgovorne v državi. Epidemija je močno zarezala v naše redno delo, vsi smo zelo obremenjeni, ob tem pa se zavedamo, da mnogi, ki bi potrebovali zdravniško pomoč, z obiskom celo sami odlašajo, kar zagotovo ni dobro." (ps)
Večina zaostruje, bo temu sledila Slovenija?
Odločitev, ali bodo tretjemu valu sledili tudi ukrepi, bo znana danes. Svetovalna skupina za covid se je sicer že sestala, vendar podrobnosti pred odločitvijo vlade niso želeli razkriti. Sprostitev vseeno ni pričakovati, sploh ob dejstvu, da ukrepe povsod po Evropi podaljšujejo, če že ne zaostrujejo. Bi lahko podobne zaostritve pričakovali tudi pri nas? "Večina razvitih držav ukrepe res zaostruje, a to so države, ki so drugačne od nas. Popolnoma na enak način pri nas ne moremo obvladovati epidemije, a podrobnosti bodo znane, ko bodo predebatirane na vladi," je dejala Bojana Beović.
Nemške oblasti so denimo podaljšale zaprtje države do 18. aprila, ukrepe pa nameravajo med velikonočnimi prazniki dodatno zaostriti. Med 1. in 5. aprilom bo tam javno življenje obstalo. Zaprte bodo vse trgovine, razen prodajaln z živili in supermarketov. Oblasti v Nemčiji državljane pozivajo, naj teh pet dni ostanejo doma. V tem obdobju bodo prepovedana javna zbiranja.
Celje: Na negovalnem oddelku dodatne postelje
V Splošni bolnišnici Celje je bilo v torek zjutraj hospitaliziranih 51 pacientov s covidom-19, enajst med njimi na intenzivni negi. "Res je, da smo minuli mesec začeli postopno zapirati covid oddelke, a vseeno ves čas obravnavamo tako covid paciente, ki potrebujejo intenzivno terapijo, kot tudi paciente, ki se zdravijo na navadnih covid posteljah. Pred zadnjim porastom števila pacientov sta kot covid oddelka delovala oddelek za intenzivno interno medicino ter oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja," sporočajo iz bolnišnice. V skladu z načrti ministrstva za zdravje mora celjska bolnišnica v tej fazi zagotavljati enajst intenzivnih covid postelj in 58 navadnih covid postelj. Slednje zagotavljajo na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter na negovalnem oddelku, kjer so že odprli dodaten navadni covid oddelek. (gp)
So pa pred vnovičnim zapiranjem v skrbeh gospodarstveniki. Pri Gospodarski zbornici Slovenije vlado pozivajo, naj zagotovi čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva. "Morebitni novi odloki naj med drugim ne zapirajo fizičnih površin trgovcem s trajnim ali poltrajnim blagom," predlagajo na GZS in enako si želijo na Trgovinski zbornici Slovenije. Opozarjajo tudi na omejitev poslovanja prodajaln glede na velikost, čemur smo bili priča v drugem valu epidemije. Z dovoljenjem za obratovanje prodajalnam s površino do 400 kvadratnih metrov sta nastala neenaka obravnava trgovcev in omejevanje svobodne konkurence na trgu, opozarjajo. Če bi se posamezne dejavnosti vseeno zaprle, pa gospodarstveniki še pričakujejo 100-odstotno povračilo nadomestila plač v prizadetih podjetjih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
