V teh dneh mineva še ena obletnica, povezana s pandemijo. Pred natanko enim letom so globalne delnice dosegle dno in pričele z neverjetnim odbojem, ki je presegel vsa pričakovanja. Predvsem glede na dejstvo, da je pandemija še vedno z nami. Globalne delnice so od 23. marca 2020 zrasle za 60 odstotkov in so na zgodovinsko najvišjih nivojih. Očitno pandemija, vsaj z vidika finančnih trgov, ne pomeni več takšnega tveganja kot še pred nekaj meseci.
Po podatkih mesečne ankete med upravljavci premoženja, ki jo izvaja Bank of America, imamo na vrhu seznama glavnih tveganj novega sovražnika. Največji strah finančnikov ni več mali virus, temveč prikazen v obliki višje inflacije. Pred natanko enim letom smo se spraševali, kdaj in ali sploh bo globalno gospodarstvo okrevalo, danes pa očitno postaja glavna skrb, ali ne bo to okrevanje, spodbujeno z negativnimi obrestnimi merami in izdatnimi proračunskimi primanjkljaji držav, tako močno, da bomo priča pregrevanju gospodarstev in visoki inflaciji. Komaj se začenjamo vračati v normalne tire, pa bi nas že moralo skrbeti, da bo vsega prehitro konec.
Zakaj bi bila inflacija problematična? Zgodba gre nekako takole: centralne banke so bile v preteklosti močno obremenjene z inflacijo; ob vsakem indicu, da se trg dela pregreva in da bo polna zaposlenost povzročila strmo rast cen, so hitro dvignili ključno obrestno mero, da se zabava ne bi razživela. Navadno so sprožili gospodarsko recesijo.
Tako so tudi Ameriške zvezne rezerve (Fed) v obdobju med letoma 2015 in 2018 kar devetkrat dvignile ključno obrestno mero, čeprav pretiranih inflacijskih pritiskov ni bilo. Ameriški Fed je priznal, da je bilo to dvigovanje napaka in da bo v prihodnje bolj potrpežljiv. Pomembnejši cilj je tako postala polna zaposlenost. Če jim gre verjeti, naj ne bi dvigovali obrestnih mer vse do leta 2024.
Centralne banke obljubljajo, da ne bodo pokvarile zabave
Glede na njihovo lastno napoved, da bo rast ameriškega gospodarstva v tem letu 6,5-odstotna, in da OECD v svoji zadnji gospodarski napovedi pričakuje, da bodo ZDA edino večje gospodarstvo, ki bo konec leta 2021 celo na boljšem, kot pa bi bilo brez pandemije, postajajo finančni trgi skeptični do te obljube. Pričakujejo, da bo inflacija, višja od trenutnih pričakovanj, prisilila Fed k hitrejšemu dvigu obrestnih mer in posledično k zajezitvi gospodarskega okrevanja. To bi pustilo negativne posledice na delniških trgih.
Menim sicer, da so trenutni strahovi, vsaj na kratek rok, pretirani. Človeška narava je takšna, da smo vedno na preži za novo nevarnostjo. Če to ni trgovinska vojna, je pandemija. Če ni pandemija, je inflacija. Pesimisti bodo vedno našli nov razlog, kaj lahko gre narobe. Dejstvo je, da se v Evropi še vedno ubadamo z novim valom pandemije. Precepimo najprej prebivalstvo, nato se lahko pogovarjamo o pregrevanju gospodarstev in inflaciji. Ta poslovni cikel se komaj prav začenja in centralne banke še nekaj časa ne bodo pokvarile te zabave.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
