Ko smo v začetku preteklega leta izvedeli za novo virusno obolenje, covid-19, ki se je pojavilo na Kitajskem, si nihče od nas ni predstavljal, da se bo globalno gospodarstvo v drugem četrtletju leta 2020 znašlo sredi kratke, a globoke recesije, kakršne ne pomnimo vse od konca druge svetovne vojne. Ukrepi centralnih bank, ki so temu sledili, so bili res izjemni in obsežni ter so pomembno pripomogli k stabilizaciji finančnega sistema. Brez agresivnih programov centralnih bank in državnih ukrepov na fiskalnem področju je obstajala resna grožnja, da doživimo novo finančno krizo. Namesto tega so vodilne centralne banke uvedle vrsto programov za zagotavljanje likvidnosti in pomirile finančne trge.
Ameriška centralna banka Fed je tako v lanskem marcu na izrednih zasedanjih drastično znižala ključno obrestno mero in pričela odkupovati dolžniške vrednostne papirje (državne obveznice in hipotekarne obveznice) v neomejenem obsegu. Evropska centralna banka (ECB) je brezkompromisno sledila Fedu in aktivirala 750 milijard evrov težak program odkupa državnih in drugih obveznic, ki ga je poimenovala Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP). Na kasnejših zasedanjih je ECB znesek odkupov znotraj programa PEPP zvišala še za dodatnih 1100 milijard evrov na predvidenih 1850 milijard evrov, tovrstne odkupe pa bo izvajala vsaj do sredine leta 2022.
Se bo bikovski trend državnih obveznic upehal?
Ob močni podpori centralnih bank so obvezniški trgi ponovno nagradili vlagatelje. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako preteklo leto zaključil pri petih odstotkih rasti, indeks podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, iBoxx € Corporates pa je po nadpovprečni nihajnosti v lanskem marcu nadoknadil izgubljeno in leto zaključil z 2,7-odstotno rastjo. Bikovski trend, ki na primeru državnih obveznic traja že dobrih 40 let, se še kar ni upehal.
Napovedi analitikov za obvezniške trge za leto 2021 niso posebej obetavne, saj se zahtevane donosnosti obveznic nahajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Ali se bo bikovski trend prekinil, je težko napovedati, je pa tveganje preobrata vse večje. Slabo leto po začetku pandemije covida-19 je globalno gospodarstvo na poti postpandemičnega okrevanja, krepijo se inflacijska pričakovanja, zahtevane donosnosti obveznic pa so se v zadnjih nekaj tednih posledično začele zviševati. Na primeru Evrope so se inflacijska pričakovanja po lanskem dnu v mesecu marcu okrepila in vrnila na predkrizne nivoje pri 1,3 odstotka, v ZDA pa so inflacijska pričakovanja že presegla ciljno raven centralne banke pri dveh odstotkih (trenutno 2,3 odstotka). Uganka ostaja v času pandemije odloženo potrošniško povpraševanje, ki se ob normalizaciji razmer in ob sprejetih fiskalnih ukrepih držav lahko odrazi tako v nadpovprečni gospodarski rasti kot tudi rastoči stopnji inflacije. Slednja pa ni zaveznik obvezniškim trgom, ki so se tako znašli na prepihu. Čeprav še ne moremo govoriti o trendu rastoče zahtevane donosnosti obveznic, lahko v letošnjem letu pričakujemo povečano nihajnost na obvezniških trgih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
