(BRANJE) Fejk recept. Fejk kebab. Fejk zdravnik

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Lažna zdravnica v izolski bolnišnici je bil naslov, ki je verjetno bolj kot laično javnost pretresel nas, zdravnike. Ni ga med nami, da ne bi požrl cmoka, ko je prvič stal pred bolnikom. Kaj šele, da bi se v belo haljo oblekel brez bazičnega vedenja. Za trenutek sem sama pomislila, ah, zagotovo gre za neko proceduralno napako pri nostrifikaciji diplome iz druge države, napihnjeno s strani medijev. Ne bi bilo prvič. A ni bilo tako. Gospodična je povsem brez osnove ponaredila diplomo (naše) mariborske medicinske fakultete in, kot se je izkazalo kasneje, tudi vsa dokazila zdravstvene šole, ko je poskusila kariero medicinske sestre.
Po šestih letih fakultete, pripravništvu in štirih do šestih letih specializacije se vsak zdravnik še vedno ukvarja s strokovnimi, moralnimi in etičnimi dvomi. Medicina je namreč živa veda, ki vedno nima vseh rešitev na dlani. Nikoli ne veš vsega - ali kot so nas naučili na fakulteti: "Šele ko veš veliko, veš, da ne veš nič."
Diagnoz ne postavlja Googlov iskalnik, terapije pa ne najdemo na forumih. Kopica predkliničnih predmetov med šolanjem nas nauči razumevanja delovanja našega telesa na celičnem, biokemijskem, biofizikalnem nivoju, ki jih utemeljijo predvsem izkušnje. Omenjena se tega očitno ni zavedala in je povsem suvereno prisostvovala posegom, pregledom. Resda pri odločitvi zdravljenja (še) ni sodelovala, a se poraja vprašanje, kaj je nameravala po zaključenem pripravništvu? Se prijaviti na strokovni izpit? Ali se morda zaposliti kot sobna zdravnica izolske bolnišnice, če kolega zdravnik ne bi podvomil v njeno osnovno znanje? Se vključiti v specializacijo, ne da bi kdaj odprla anatomski atlas? Ali je njena suverenost poskusa vstopa v zdravniške vrste pravzaprav preslikava širšega družbenega mnenja, da je zdravniški poklic le "sprehajanje v beli halji, vožnja v dragih avtomobilih in bajne plače"? Morda pa gre za popolno nedojemanje, da je zdravje naša največja dobrina. In zdravljenje samo je bistveno več kot nekaj čačk na receptu.

Andrej Petelinsek
Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta