Črno-beli fotografiji desetih mož najrazličnejših let in ene dame izpred treh desetletij te dni, ob trideseti obletnici ustanovitve Demosa, ni bilo mogoče ubežati. Zakaj tudi bi, fotografija je redek in dragocen dokument nekega ne tako davnega časa, v katerem s(m)o živeli, in ga celo preživeli, brez selfijev, tvitov in všečkov, pa tudi brez sistemske demokracije in državne samostojnosti. Verjamem, čeprav nerada, da se zdi marsikomu danes prvo huje kot drugo, a zgodovinskega pomena in usodne vloge Demosove koalicije demokratično izvoljenih strank, pogumno ustanovljenih v času ene same vladajoče Partije in še pred padcem Berlinskega zidu, to ne zmanjšuje. Verjamem tudi, in to rada, da ljudje na fotografiji, no, vsaj večina njih, v tistih burnih, negotovih časih prehitevajočih se sprememb niso ravno razmišljali o poziranju. Zato je Stojkova fotografija, posneta 8. januarja 1990 na ljubljanski Sternenovi 8, kjer je imela prostore Tomšičeva oziroma Pučnikova Socialdemokratska zveza (SDZS), tako edinstvena in zanimiva. Nič manj niso zanimivi današnji odzivi nanjo, saj govorijo o duhu današnjega časa.
Čas ni enak času in tisti pred tridesetimi leti nikakor ni enak današnjemu, ko se med nami sprehajajo resda tudi politiki novinci, a novi obrazi brez jasnega cilja