Kdaj je astma postala najpogostejša kronična težava otrok in zakaj? Dr. Vojko Berce, namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo v UKC Maribor, ki sodeluje pri kliničnem delu raziskave, pojasni: "Pogostost astme se povečuje, čeprav v zadnjih letih ne tako zelo kot v letih po drugi svetovni vojni ter nato še v 70. in 80. letih, ko je bilo okolje bolj onesnaženo kot danes. Se pa delež alergikov med otroki še vedno povečuje, veliko je alergijske astme. Zagotovo je najpogostejša resna kronična bolezen pri otrocih. V primerjavi z odraslimi, pri katerih je astma trajna, pri otrocih lahko izzveni s puberteto. A za starše in otroke pomeni veliko breme. Ni pa mogoče čisto natančno povedati, zakaj tolikšen porast astme. In študije, kot je ta, skušajo odgovoriti, koliko gre za genetsko ozadje in koliko za vplive okolja. Pri vplivih okolja imamo higiensko hipotezo, ki pravi, da se pri otrocih, ki živijo v sterilnem okolju, torej brez stika z umazanijo, mikrobi, črevesnimi okužbami, paraziti, imunski sistem tako spremeni, da je bolj nagnjen k alergijskemu odzivu. Po domače: če imunski sistem nima dovolj dela z mikrobi, pač reagira tudi s snovmi, ki so sicer v našem okolju običajne in na katere naj ne bi reagiral. Na pelode, živalsko dlako, pršice ... Zagotovo pa k povečani incidenci astme prispevajo tudi onesnaženo okolje, cigaretni dim in drugi dejavniki."
Da bi se pozdravila sama, je iluzija
Astma je kronično vnetje neznanega izvora v dihalih. Ljudje si velikokrat razlagajo, da je astma posledica alergij, pa ni čisto tako. "Domnevamo, da se že rodimo s tem vnetjem in gre za kronično, stalno vnetje, tudi če nisi izpostavljen alergenu. Če temu vnetju pridamo še alergen, cigaretni dim, virusno okužbo, je to tako, kot če bi vlili olje na ogenj. Potem lahko to vnetje vzplamti. Pričnejo se krčiti gladke mišice, dihalne poti se ožijo, prične se piskanje, iz dihal se izceja sluz, temu rečemo poslabšanje astme," razloži Berce. Takrat pride do močnega oženja dihalnih poti.
"Če imunski sistem nima dovolj dela z mikrobi, pač reagira s snovmi, ki so v okolju običajne"
"Naši otroci so diskriminirani"
Tudi pri tako obetavnem projektu lahko v Sloveniji naletimo na sila nenavadne težave. Pooblastilo za predpisovanje terapij z biološkimi zdravili je namreč zavarovalnica dodelila le ljubljanski pediatrični kliniki, mariborski UKC, ki sodeluje v ugledni raziskavi točno te teme, pa tega pooblastila nima. Seveda gre za klasičen zastor varčevanja. "Zavarovalnica glede bioloških zdravil pri astmi bistveno lažje daje pooblastila Pediatrični kliniki UKC Ljubljana kot Kliniki za pediatrijo v Mariboru. Imamo velike probleme, ker dobi pooblastila za biološka zdravila klinika v Ljubljani, mi pa moramo potem prositi za naše bolnike pri njih," pripoveduje Berce. Seveda jim tam terapije ne odrečejo, a za otroke z astmo je pot v Ljubljano na vsake štiri tedne stres in dodaten napor. "Glede tega so naši otroci malo diskriminirani," pravi pediater.
Biološka zdravila brez stranskih učinkov
Poleg zdravljenja tistih, ki jim običajne terapije ne pomagajo, so biološka zdravila v veliki prednosti zaradi odsotnosti stranskih učinkov, ki so pogostejši pri kortikosteroidih, predvsem kadar gre za visoke odmerke. Danes se astma zdravi z zelo nizkimi odmerki inhalacijskih kortikosteroidov, včasih se doda tudi dolgo delujoči olajševalec, torej bronhodilatator. "Bolnikom, ki bi kljub taki terapiji imeli težave zaradi hudih ali pogostih poslabšanj astme, se dajo biološka zdravila. Zato bo v bodoče tudi zaradi stranskih učinkov kortikosteroidov uporabe bioloških zdravil več. Stranskih učinkov običajno pacient sam ne opazi, gre za nižanje kostne gostote, kasneje za osteoporozo, znižane rasti oziroma kasnejše rasti. Je pa res, da po drugi strani nezdravljena astma še bolj zaustavlja rast. Pri naših otrocih sicer ne opažamo stranskih učinkov kortikosteroidov, a kljub temu smo previdni. Nizki odmerki, običajno je dovolj 100 do 200 mikrogramov inhalacijskih kortikosteroidov dnevno, pa zagotovo nimajo stranskih učinkov. Seveda se maksimalno izogibamo oralnih kortikosteroidov, ki imajo ogromno stranskih učinkov - osteoporoza, zvišan krvni tlak, glavkom, nizka rast, debelost, strije po koži, hiperglikemija," pravi Berce.
