Vsebino omogočajo Ljubljanske mlekarne
Onkraj naših meja že obstaja svet, kjer ni pitne vode. Čeprav v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi, to niti približno ne drži.
»Širša problematika pomanjkanja vode je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj pa postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje, ali bomo imeli vodo temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena,«
je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Vode naših ledenikov
Skrb za vodo mora tako priti v ospredje tudi v državi, ki se zdi bogata z vodnimi viri. Voda namreč odteka. Ob svetovnem dnevu voda so Ljubljanske mlekarne v okviru svoje družbeno odgovorne zaveze S posluhom za jutri organizirale pogovor z osrednjo temo Skrb za vode. Pri tem so se strokovnjaki spraševali, kam odteka voda in kaj to pomeni za živa bitja, ter kam gre pri tem živilska industrija.
Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka v najmanj dve dolini in odteka počasi. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini. To pa bo vplivalo tako na živa bitja (ljudi in živali), rastline in okolje.
Kam torej tečejo vode naših ledenikov? Predstavniki Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU so opravili 10-dnevno terensko raziskavo, v okviru katere so vzorčili vodo na šestih lokacijah pod Triglavom. Ugotovili so, voda iz Triglavskega ledenika zanesljivo odteka v dolini Vrata in Voje, kjer tečeta Triglavska Bistrica oz. Mostnica. Tudi povezave do drugih okoliških dolin niso ovržene.
In ker omenjeni inštitut Triglavski ledenik spremlja že od leta 1946, lahko postreže s statistiko, ki lahko skrbi vse Slovence. Ob začetku meritev, torej leta 1946 je površina ledenika znašala 14,4 hektarja, do letos pa se je skrčil na manj kot en sam hektar in ob tem tudi izgubil nekatere ledeniške značilnosti. Ledenik in voda torej nista samoumevna, sploh ob podatku, da se bo ozračje v Sloveniji še ogrelo – za štiri do 4,8 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, kažejo ocene znanstvenikov. Za ledenik, ki sicer predstavlja »dolgoročni vir vode«, je to katastrofalen obet.
Onesnažena voda nam ne koristi
S tem, ko ljudje s svojimi aktivnostmi onesnažujemo okolje, pljuvamo v lastno skledo. Dobesedno. Vsak v naravo odvržen odpadek, industrijska dejavnost, kurišča in tudi promet vztrajno onesnažujejo naravo. V naravi se poleg ogljika, ki ga ta dolgoročno lahko predela (dokler ga ni preveč), kopičijo tudi druge težke kovine, ki so »težki« onesnaževalci in zdravju škodljive. Voda pa jih prinese do rastlin, živali in ljudi.
»Brez vode ni mleka, naše glavne surovine,«
je denimo dejal direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič in na vprašanje, kako ohraniti naravo in vodo čim dlje »v formi«, dodal:
»Slovenija je samooskrbna in vsak potrošnik lahko naredi to, da kupuje lokalne izdelke. S tem bodo potrošniki tudi omogočili, da slovenska podjetja nadalje vlagamo v družbeno odgovorne projekte. Nenazadnje lahko vsak posameznik pravilno ločuje Tetra Pak embalažo, ki jo lahko v celoti recikliramo, če je ta pravilno odložena. Že z majhnimi koraki se da narediti veliko.«
