Čakalne vrste v zdravstvu: Še vedno ne vemo, koliko ljudi čaka in za kaj vse

"S prstom ne kažemo na nikogar. Kažemo na sistem. Vsi mi smo del sistema. To je žalostna zgodba slovenskega zdravstva. Ko bomo prišli s podatki do konca in identificirali najbolj kritične točke sistema, oprte na podatkovno znanost, bo naša naloga, da pridemo v dveh letih na manj kot šest mesecev za vsak poseg in na manj kot tri mesece za ambulantni pregled. Pot je dolga, anomalije so. Je pa naloga nas vseh, da se odjavimo, če ne moremo na poseg," je strnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sporočilo današnje tiskovne konference o čakalnih vrstah.

Na ministrstvu za zdravje skladno s svojo napovedjo redno obveščajo javnost o svojih aktivnostih. In ker je bila ena od v javnosti bolj izpostavljenih predvolilnih obljub aktualne vlade skrajševanje čakalnih dob, so na ministrstvu predstavili, kako se za zdaj lotevajo tega Gordijskega vozla, ki ga po besedah ministra nameravajo presekati v roku dveh let.

Povedal je, da bo treba zdravstveni sistem okrepiti bistveno bolj, kot je bil leta 2019. "Da bomo lahko korektno obdelali tako covidni rep kot vse paciente, ki so bili prikrajšani," je spomnil na težave, ki jih je potencirala epidemija tudi v zamujenih diagnozah pri kroničnih bolnikih in manjšem številu odkritih rakov, kar stroko precej skrbi zaradi "bumeranga", ki se bo po covidu vrnil v zdravstvo. Napovedal je, da bodo v Splošnem dogovoru za prihodnje leto upoštevali tudi dolgotrajni covid kot novo entiteto, ki bo kot kaže posebej plačana s strani zavarovalnice in opredeljena pri izvajalcih kot specifična kategorija.

Za 5000 čakajočih se ne ve, kam spadajo

Na ministrstvu se ekipa zdaj osredotoča predvsem na ureditev vseh podatkov in uskladitev informacijskih sistemov. Kot je znano namreč seznami niso aktualni, ljudje so vpisani na več seznamov hkrati in se z njih ne odjavljajo, med 1586 kategorijami (VZS) je okoli 500 praznih, okoli 5000 ljudi pa je vpisanih pod kategorijo "ostalo", za katero se ne ve, kaj pomeni. Izvajalci ob tem uporabljajo šest različnih sistemov, zdravniki pa bolnike pošiljajo tudi na več preiskav, kot bi bilo potrebno. "Iz podatkov vidimo, da so precej velika odstopanja. V resnici ne vemo, koliko je ljudi v čakalnih vrstah in na kaj vse čakajo. Imamo en milijon 5200 zapisov v čakalnih vrstah, čaka pa manj kot 619 tisoč različnih ljudi," priznava Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo zdravstva, ki vodi koordinacijsko skupino skrbi za čiščenje čakalnih seznamov s pomočjo informacijske tehnologije.

Vzporedno čakanje, neodzivnost izvajalcev, napotnice na zahtevo ...

Odkrili so že kaj nekaj informacijskih napak. Povedala je, da nekateri zavodi niti nimajo odgovorne osebe za čakalne sezname, da imajo pacienti lahko tudi po več napotnic za isto storitev in tako čakajo vzporedno pri različnih izvajalcih ... Pri nekaterih izvajalcih tako tudi po 20 odstotkov pacientov sploh ne pride na poseg, na katerega so naročeni. Posledično drugi pacienti čakajo dlje. "To, da se nekdo želi naročiti pri točno določenem zdravniku, ni sistemska čakalna vrsta. Nekateri se poleti ne želijo operirati, ker so na dopustu," je naštela še na nekaj anomalij. Pri tem pa opozorila, da so včasih izvajalci tako neodzivni, da se ljudje tudi ne morejo pravočasno odjaviti pri njih. "Veliko ljudi tudi ne ve, da lahko gredo na posege kamorkoli v Sloveniji," je spomnila. Ter navrgla, da je veliko napotnic na zalogo in na zahtevo - zdravniki torej tudi pristanejo na "diktate" pacientov glede preiskav, ki jih želijo opraviti.

Inšpektorji na novoustanovljeni urad

Spremembe pravilna o čakalnih vrstah se loteva na ministrstvu tudi novoustanovljeni urad za nadzor, ki ga kot v.d. vodi Aleš Šabeder. V naslednjem mesecu bo na urad prešlo tudi nekaj zdravstvenih inšpektorjev, ki bodo kasneje opravljali tudi nadzor nad čakalnimi seznami. "Želim si, da bomo čez en mesec ponovili tiskovko in rekli, da imamo ažurirane čakalne sezname, vemo koliko ljudi čaka in imamo načrt za naprej. Da res pridemo do začetka konca te rak rane zdravstva. Končni rezultat pa bo zdravstvena reforma," je sklenil Loredan. Sodelujejo tudi z Zdravniško zbornico za določitev kategorij oziroma tako imenovanih VZS-jev v čakalnih vrstah. Navezali pa so tudi stik z Inštitutom Jožeta Štefana za raziskovanje čakalnih seznamov s pomočjo umetne inteligence.