Matija Stepišnik je v Večeru zapisal: "Slovenija je bila v devetdesetih, kasneje in je danes eldorado za vojne dobičkarje. Vse po starem, vse po lokalnih običajih."
Točno tako. Le da njegova ugotovitev ni omejena samo na vojno dobičkarstvo. Gre za občo prakso. V Sloveniji poteka večina reči "po domače". Skladno s slovensko zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico. Ki je domačijskost. Zato je "po domače" za Slovence najbolj naraven način funkcioniranja. Pa ne samo, ko poslušajo "domačo" glasbo. Ali jedo "domačo" hrano. Ali kupujejo "domače" proizvode. In tako dalje. Ampak tudi v vseh ostalih rečeh.
Tudi ko gre za koronakrizo.
Pečečnik je "po domače" ukradel zaščitno opremo in jo dostavil Sloveniji. To je javno povedal. Zavedajoč se, da bo zato, ker je to naredil "po domače", med Slovenci požel simpatije. Kar se že dogaja. Ta naklonjenost bo uporabna tudi pri prenovi Plečnikovega stadiona. Tudi naklonjenost vlade in dobro sodelovanje s Toninom, ki ga je pohvalil - mu ne moreta škoditi. Še posebej ne v Sloveniji. Kjer gre vse "po domače".
Slovence hvalijo, da upoštevajo samoizolacijo. A tudi tu je marsikaj vsaj malo "po domače". Stanujem v naselju stanovanjskih hiš. Moji sosedje upoštevajo samoizolacijo "po domače". V četrtek so imeli eni od njih družabno srečanje. Ob čaši rujnega so sedeli na soncu. S prijatelji. Naslednji dan so na istem vrtu imeli naslednje srečanje s prijatelji. Zvečer je sledil žur še mladine. Gostje so bili ljudje, ki na lokaciji nimajo niti stalnega niti začasnega bivališča.
Druge sosede je obiskovala mama. Ki živi drugje. Pri tretjih je bil na obisku hčerkin fant. Z drugega konca Slovenije. Četrte je obiskal sin. Pa vnuki. Tako je cela reč potekala do danes. Še včeraj zvečer so mladi spet imeli žur.
Tudi slovensko družbo bomo ponovno zagnali "po domače". Pri nas to počnejo kar politiki
