Potovanje v Milano? Danes se sliši kot znanstvena fantastika, še manj kot pred tednom dni pa sem bil tik pred tem, da sedem v letalo, ki bi me iz Gradca preko Münchna prepeljalo do prestolnice Lombardije. Tam bi moral soditi tekmo evrolige med milanskim Armanijem in pirejskim Olympiakosom. Nekateri domači (izstopata starša) in prijatelji so me sicer prepričevali, da je norost potovati v epicenter širjenja novega virusa, toda služba je služba, sem odgovarjal takrat. Spremljal sem položaj v Italiji in drugod, znanec me je obvestil, da je za isti dan napovedana tekma evropske nogometne lige (Internazionalle Milano – Getafe), ki naj bi jo prav tako sodil Mariborčan Slavko Vinčič. Dva zmešana Mariborčana, mi zatrjuje znanec, sicer velik športni navdušenec. Načrt je bil preprost: v četrtek tekma v Milanu, nato v soboto koncert skupine S.A.R.S. v Rožmarinu.
Sredino jutro sem preživel na Arehu, proga Pisker obsijana s soncem, med vožnjo proti domu me je prestregel klic šefa sodnikov pri evroligi, Angleža Richarda Stokesa, ki me je obvestil, da je tekma prestavljena. Kakšno uro sem preživel s telefonom, ko sem končno priklical Lufthanso in preklical svojo letalsko vozovnico. Potem pa proti večeru nov klic: tekma bo v petek v Berlinu. Nakup nove letalske vozovnice, nato naslednji dan po jutranjem vzponu na vrh Pohorja vožnja proti graškemu letališču, od koder naj bi preko Dunaja poletel v Berlin. Vmes se že dvakrat zamenjata moja partnerja na tekmi, končna zasedba za tekmo vključuje še Španca Pereza in Francoza Diffalaha. Na letališču že začnejo vkrcavati, ko od evrolige pride sporočilo, da razpravljajo o morebitni prekinitvi vseh tekmovanj. Oni razpravljajo, jaz pa s kovčkom v roki pri izhodu. Čakajoč. Zadnji poziv za vkrcanje in hkrati sporočilo: ne pojdi na letalo, četrtkove in petkove tekme so prestavljene. Navodilo vsem sodnikom: čim prej se vrnite domov. Skušam preklicati vozovnico kar na letališču, a mi povedo, da moram poklicati Austrian Airlines. Po skoraj enournem čakanju na telefonski liniji med vožnjo domov obupam.
Počasi odpadajo vse druge stvari, ki so se še včeraj zdele najbolj normalne na tem svetu
