"Vrtci, šole in fakultete ostajajo odprti," je po prvem uradnem sestanku z vodstvom Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) dejala šolska ministrica Simona Kustec. Ob tem je dodala, da se bo še naprej v osnovnih in srednjih šolah izvajal model B, na fakultetah pa hibridni model, vse dokler bosta epidemiološka slika v državi in v vzgojno-izobraževalnih zavodih to omogočila. "Če bomo morali stopnjevati ukrepe, bo to v izobraževanju pomenilo najprej zapiranje srednjih šol in fakultet," je napovedala Kustečeva.
Sramežljivo komuniciranje šol
Konec prejšnjega tedna sta bila v Podravju v karanteni dva oddelka v vrtcih s skupno 30 otroki, osem oddelkov v osnovnih šolah s skupno 164 otroki in deset oddelkov srednjih šol s skupno 268 otroki. V Podravju je en okužen zaposleni v predšolski vzgoji, 13 zaposlenih v osnovni in štirje v srednji šoli ter trije učenci in 14 dijakov. Skupno je bilo v Podravju v vrtcih tako odsotnih 30 otrok in en zaposleni, v osnovnih šolah 183 učencev in 13 zaposlenih, v srednjih šolah pa 336 dijakov in trije zaposleni. To so podatki ministrstva za izobraževanje, konkretnejših ne razkrivajo. Šole tudi o karantenah in okužbah različno komunicirajo, nekatere bolj sramežljivo, druge pa objavijo informacijo na šolski spletni strani. "Stvari se spreminjajo iz dneva v dan. Trenutno delamo po modelu B in upamo, da še dolgo tako ostane," je povedala vodja Kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol Mojca Kirbiš, ki sicer podatkov za posamezne mariborske šole nima. Na Osnovni šoli Rada Robiča Limbuš, ki jo vodi, karanten in okužb trenutno ni. (barb)
In kakšna je epidemiološka slika po vrtcih in šolah? Zadnji podatki šolskega ministrstva, ki jih vsak konec delovnega tedna objavljajo, kažejo, da so okuženi trije otroci in 26 zaposlenih v vrtcih, v osnovnih šolah 62 otrok in 78 zaposlenih ter v srednjih šolah 68 dijakov in 15 zaposlenih. V karanteni je 48 vrtčevskih otrok, 499 učenk in učencev ter 132 dijakinj in dijakov, 29 zaposlenih v vrtcih, 139 v osnovnem in 18 v srednjem šolstvu. Tako je bilo v petek skupaj okuženih 0,06 odstotka vseh otrok, učencev, dijakov in zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v karanteni pa jih je 0,81 odstotka.
Po besedah ministrice se izjemno viša delež okuženih med zaposlenimi v osnovnih šolah, ne pa med zaposlenimi v vrtcih in srednjih šolah. Ta delež ostaja relativno nizek in stabilen. Po drugi strani pa se izjemno viša delež okuženih srednješolcev, delež vrtčevskih otrok in osnovnošolcev pa ne. Nato je pomirila z besedami, da celotni proces izobraževanja poteka dobro, in izrazila željo, da vzdržijo oziroma da izobraževalne institucije ostanejo odprte do jesenskih počitnic. Če pa bi se število okužb v šolah dramatično povečalo, bi te lahko po potrebi zaprli, še preden bi za državo začel veljati tako imenovani rdeči scenarij. A ta trenutek smo po njenih besedah daleč od tega.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj o morebitni vnovični uvedbi šolanja na daljavo meni, da so na to zelo slabo pripravljeni. Po njegovih besedah ni rešeno, kako bodo zagotovili verodostojnost vrednotenja dela, kako ne bodo povečevali socialnih razlik pri učencih, ki imajo ali manj izobražene starše ali slabše pogoje za delo od doma. Sicer pa se je vodstvo SVIZ z ministrico in najožjimi sodelavci sestalo zaradi osmih zahtev sindikata. Rezultat srečanja pa je dogovor, da se bo prihodnji teden prvič sestala skupina predstavnikov ministrstva in sindikata ter skušala najti rešitve. In katere so ključne zahteve sindikata? Kot je pojasnil Štrukelj, je predvsem zahteva po reševanju kadrovskih težav v vzgoji in izobraževanju, ki nastajajo, ker sta tehnični in strokovni kader v karanteni ali na bolniški. "Ministrici smo položili na srce, da je treba takoj rešiti vprašanje računalničarjev v osnovnih in srednjih šolah. Kajti če bo prišlo do izobraževanja na daljavo, bo to postalo ozko grlo," je prepričan glavni tajnik.
V sindikatu si tudi želijo, da bi državni zbor v peti protikoronski paket vključil določbo, po kateri bi država zagotovila dodatna sredstva za zaščitne maske, razkužila in druga zaščitna sredstva tudi za učence, dijake in študente. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo v naslednjih tednih, a če bodo maske spet obvezne, je ta naš argument toliko bolj potreben," je menil Štrukelj. V zvezi z dodatnimi sredstvi je ministrica dejala, da je ministrstvo v proračunu za prihodnje leto dobilo dodatnih 152 milijonov evrov, kar predstavlja zagotovilo, "da bomo pozorni na vse potrebe, ki jih prinaša aktualni čas". In še, da so SVIZ po njenih besedah zaprosili, naj pripravi svoje predloge o optimalnem plačilnem sistemu oziroma naj se opredeli do tega, ali naj plačni sistem ostane enoten ali pa si želijo za svoje področje poseben sistem. Štrukelj je na to dejal, da od ministrstva le pričakujejo konkretnejše gradivo, in se vprašal, ali poziv ministrstva morda pomeni, da želi vlada "razsuti enotni plačni sistem in oblikovati novega".
