Vanessa Čokl
"Mislim, da lahko doprinesem k delu ustavnega sodišča. Zdi se mi, da je čas, da svoje znanje uporabim v praksi," je dr. Katja Šugman Stubbs s Pravne fakultete v Ljubljani rekla danes, v 22-minutni predstavitvi v predsedniški palači. Doktorica kazenskega prava, diplomirala iz psihologije in iz prava, s široko izkušnjo tujine, od študija, štipendijskega in drugega izpopolnjevanja do profesure. Predsednik republike Borut Pahor jo poslancem v izvolitev predlaga, ker se decembra izteče devetletka ustavni sodnici dr. Jadranki Sovdat.
Človekove pravice so v njenem strokovnem epicentru, človekove pravice v kazenskem postopku, s tem se ukvarja 25 let. In pred tereni človekovih pravic (pri nas) vidi nove izzive. Ker se svet spreminja, je rekla. Socialna in postopkovna pravičnost, to je tudi njen teren. Ponosna je na delavnice s sodniki pri Centru za izobraževanje v pravosodju. Povezala je psihologijo in pravo, ko je preučevala psihologijo sojenja, omenila je teorijo o tipih sodnikov in rekla, da se najbolj prepozna v tistih, ki odločajo "v dobri veri", spoštujoč pravne standarde.
Delala je za vse evropske institucije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Pa v vseh letih z nekaj ekipami pravosodnega ministrstva v zvezi s kazensko zakonodajo. Vesela je, je rekla, uspešno spisane tožbe na ESČP (zadeva Benedik proti Sloveniji), glede na nizki odstotek tožb, ki se uspešno prebijejo v Strasbourg. Javno se je oglašala zadržano, v tem smislu je stara šola, pravi, ni je na socialnih omrežjih. Ko je bilo treba, iz strokovnih razlogov, pa se je oglasila, na primer v času zadeve JBTZ pa pri referendumu o umetni oploditvi in v zadevi Patria. Tu je zavrnila vprašanje iz dvorane, češ da je zagovarjala obsodbo v zadevi Patria, nakar je vse padlo, ali je torej naredila strokovno napako. Šugman Stubbsova odgovarja, da se je vključila v strokovno debato po prvostopni sodbi, ker da je bilo v obtoku takrat toliko nestrokovnosti. Odločno zavrača, da bi se bila oglasila v vsebinskem smislu. Vsebinske odločitve da je prepustila nadaljnjemu odločanju sodišč. Ker je slišala, odkar je kandidatka, da naj bi bila "desna roka" profesorja dr. Ljuba Bavcona (desna roka pri čem, je navrgla), je povedala, da z akademikom Bavconom ni nikoli sodelovala.
