Cene navzgor, a bi šlo še višje

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
25.09.2016 19:07
Vinogradništvo je ena redkih kmetijskih panog, v katerih se odkupne cene v zadnjih letih dvigujejo
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Od leta 2010 so se odkupne cene grozdja zviševale in lani dosegle eno najvišjih cen v zgodovini Slovenije. Ker so naše grozdje pospešeno kupovali tudi avstrijski vinarji, je to tudi v domačih kleteh vplivalo na višje plačilo pogodbenim vinogradnikom. Po podatkih Kmetijskega inštituta bi proizvodna cena kilograma grozdja že lani znašala nekaj centov nad evrom, a te cene vinogradniki pri domačih kupcih niso mogli doseči.


{media}63214{/media}
V Avstriji bi dobro živeli

"Res je, da bi lahko letos grozdje zelo dobro prodali, tudi za evro in več, ker so nekateri ostali skoraj povsem brez pridelka, a dolgoročno sodelovanje s ptujsko kletjo nam zagotavlja stabilnost, zato seveda ne razmišljamo tako kratkoročno. Kdo ve, morda bo drugo leto letina slabša in nam bo pogodbena navezanost na klet prišla prav. Je pa res, da bi moja družina z nekaj več kot 10 ha vinogradov lahko v Avstriji veliko bolje živela, saj tam ponekod za kilogram najbolj kakovostnega grozdja dosegajo odkupno ceno čez tri evre za kilogram. Tako bi lahko z našimi količinami in kakovostjo grozdja tam ne samo dobro preživeli, lahko bi vlagali tudi v razvoj in posodobitve. Vendar ne kaže jadikovati, saj bi morali za višje cene grozdja in vina narediti precej predvsem slovenski vinogradniki sami, z boljšo organiziranostjo v zadrugah in s tem tudi z večjim vplivom na trg grozdja in vina," poudarja

Andrej Polanec

, eden večjih ptujskih vinogradnikov.

Nagrajujejo kakovost

Podobno velja tudi za pogodbenike ormoške kleti. Direktor te kleti

Mitja Herga

se tega zaveda: "Naši pogodbeniki so vezani na nas in naše cene z dolgoročnimi pogodbami preko KZ Ptuj, ki se iztečejo leta 2017," pravi. Res je, da jim od drugod zdaj za grozdje ponujajo več, a dolgoročna pogodba ima tudi svoje prednosti, seveda pa tudi v ormoški kleti višjo kakovost znajo primerno nagraditi. Upoštevajo tudi dejstvo, da so nekateri pogodbeniki imeli celo do 30-odstotni izpad količine zaradi spomladanske pozebe, ki je tudi v vinogradih P&F Jeruzalem načrtovani pridelek zmanjšala za desetino.
Pri tem največjem slovenskem vinarju in izvozniku vina bodo letos v svojih vinogradih do 20. oktobra pobrali 3800 ton grozdja. V skladu s pogodbami z nekaj čez 200 vinogradniki preko Kmetijske zadruge Ptuj in Vinogradniške zadruge Ormož v kleti pričakujejo še 1900 ton grozdja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta