Cinkarna Celje: Dobički, v ozadju pa težnje k menjavi uprave

Ne le v Petrolu, Istrabenzu, tudi v nekaterih drugih večjih podjetjih, ki so večinsko posredno v državni lasti, se šušlja o zamenjavi vodstev ali vsaj težnjah po menjavi. Eno takšnih podjetij je Cinkarna Celje, ki zadnja leta niza rekordne dobičke, kar je za industrijo v zreli fazi neobičajno. So celo edini v svoji panogi, ki zadnjih 15 let delajo brez izgube. Letos so delničarjem razdelili večji del od lanskega, skoraj 30 milijonov evrov visokega dobička; izplačali so jim panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 22,84 milijona evrov ali 28,27 evra na delnico. Tudi letošnji rezultati so trenutno visoko nad načrtovanimi. V prvih devetih mesecih so ustvarili 134,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v primerljivem obdobju preteklega leta, in 7 odstotkov več od načrtovane prodaje, v zadnjem rednem poročilu opisuje predsednik uprave Tomaž Benčina.

Premalo dobička?

A vendar. Uprava je padec dobička napovedala. Še več. Planirala ga je zgolj v višini 11 milijonov evrov (za obdobje prvih devetih mesecev 8,3 milijona evrov), kar pomeni, da je že sedaj plane presegla. Prijetna novica nekaterim očitno menda ni dovolj, je slišati. Ker da "ni dovolj dobička", naj bi nekateri delničarji že tlakovali pot za zamenjavo prvega moža, ki mu sicer mandat poteče prihodnje leto. Tudi med zaposlenimi je slišati takšne informacije. Pravzaprav se zadnje leto že celo ponavljajo, opisujejo. "To že ptiči čivkajo leto in pol. Samo, ne vemo, zakaj bi ga želeli zamenjati, razen če je zadaj kakšna prodaja. Rezultati so namreč dobri," dodaja naš vir. Indic, da so morda nekateri "lačni" večjih donosov na račun Cinkarne Celje, nekateri vidijo tudi v tem, da je Cinkarna Celje avgusta začela odkupovati lastne delnice. To namreč delniške družbe odkupujejo od obstoječih lastnikov, običajno po tržni ceni, in jim tako "vračajo" denar, posredno pa s tem tudi dvigujejo ceno delnic. Večinska lastnica Cinkarne Celje je preko Modre zavarovalnice, SDH in DUTB država, ki obvladuje okoli 46 odstotka delnic. Drugi razlog za odkup lastnih delnic pa je preprosto lahko tudi ta, da ima podjetje preveč prostega denarnega toka, kar Cinkarna Celje, ki se že leta ni zakreditirala, ima. To pa je pravzaprav zaradi bančnih obresti na depozite "nepotreben strošek". Tudi Benčina v svojem zadnjem poročilu opisuje, da so konec septembra depoziti znašali 27,7 milijona evrov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani. Še spomladi pa je v intervjuju za Večer dejal, da presežni denarni tok vlagajo v izboljšanje kakovosti titanovega pigmenta. Le z višjo kvaliteto lahko z višjimi stroški proizvodnje preživijo, je dejal. V ta namen so letos investirali skoraj 8 milijonov evrov.

Raje v žep kot za novo naložbo

Še eno dejstvo podkrepljuje tezo, da lastniki Cinkarne Celje v njej dejansko vidijo zgolj molzno kravo. Uprava Cinkarne je pred dvema letoma načrtovala, da bi proizvodnjo titanovega dioksida vzpostavila v Srbiji, saj v Celju možnosti za širitev ni, pa še deloma bi s tem razbremenila okoljsko že tako preveč obremenjeno mesto. A lastniki so zaradi dejstva, da bi na račun novogradnje v Srbiji nekaj let ostali brez dividend, potegnili ročno zavoro in projekt je obtičal v predalu. "Tu gre za investicijo, ki bi bistveno spremenila delovanje podjetja v naslednjih letih, in trenutno takšnega konsenza lastnikov ni. Zadeva je tako na neki način pospravljena v predal. Smo pa našli zelo dobro lokacijo, da bi bila zadeva dolgoročno lahko stabilna, vendarle pa so prioritete obstoječih lastnikov najverjetneje nekje drugje," je spomladi še dejal Benčina. Grabežljivost lastnikov že leta jezi tudi celjskega župana Bojana Šrota, ki je večkrat izpostavil prav to dvojnost državnega lastništva: iz Cinkarne rada pobere vso smetano, sanacijo stare cinkarne pa prepušča lokalni skupnosti.