Uroš Esih
Najvišji predstavniki države na vsakem koraku, ko se govori o rušenju aktualne svetovne svetovne, neprestano ponavljajo, kako je Slovenija kot mala država mednarodne skupnosti zavezana multilateralizmu. Zavezanost multilateralizmu v praksi pa se meri po aktivnosti države v mednarodnih organizacijah. Tukaj se Slovenija v zadnjem desetletju ne more ravno pohvaliti z zelo visoko stopnjo aktivnosti in prodornosti, seveda pa obstajajo področja, na primer humanitarna dejavnost, ki so pozitivna izjema. Pokazatelj zavezanosti države multilateralizmu je tudi redno plačevanje svojih obveznosti, torej članarin, mednarodnim organizacijam.
Najdražje je članstvo v OZN
Pred leti se je Slovenija, v času proračunskega zategovanja po krizi, ubadala z zaostankom plačil članarin mednarodnim organizacijam. Leta 2013 je bila Slovenija včlanjena v več kot 250 mednarodnih organizacij, za članarine pa je takrat namenila prek 30 milijonov evrov. Zamude pri plačilu članarin so se takrat pojavljale predvsem pri plačilu članarine v OECD, ki ji je Slovenija takrat dolgovala 2,8 milijona evrov. Še v bistveno večjem zaostanku pa je bila pri plačilu računov za mirovne operacije OZN, kjer se je ta dolg povzpel celo na 12,3 milijona evrov.
Kje vse Slovenija plačuje članarino
Na vrhu je OZN in številne njene specializirane agencije, skladi in programi. Med njimi so med drugim ILO, IMF, UNESCO, Skupina Svetovne banke in UNICEF. Prav tako je Slovenija članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Sveta Evrope in OECD. Pozornost namenjamo tudi področjem delovanja organizacij, kot so INTERPOL, WADA, CERN (pridružena članica) in regionalnih pobud, med drugim SEECP, Jadransko-jonska pobuda in Delovna skupina Alpe-Jadran. Prav tako je Slovenija pogodbenica številnih pomembnih konvencij in pogodb na področju razorožitve in neproliferacije (NPT in Ottawska konvencija).
Slovenija je članica približno 250 mednarodnih organizacij, za članarine letno nameni okoli 30 milijonov evrov.
Najdražja je letos članarina v višini 1,85 milijona evrov za OZN, mirovne operacije pa so v prvega pol leta stale še dodatnih 2,23 milijona evrov.
Leta 2013 je Slovenija dolgovala OECD 2,8 milijona evrov, 12,3 milijona evrov pa še za operacije OZN.
Kaj prinaša članstvo v mednarodnih organizacijah
Slovenija v mednarodnih organizacijah deluje v skladu z deklaracijo o zunanji politiki in strategijo zunanje politike ter v njih glede na specifike organizacije uveljavlja svoje zunanjepolitične interese. "Članstvo v mednarodnih organizacijah namreč ponuja številne priložnosti za uveljavitev države v mednarodnih odnosih ter vplivanje na njihov razvoj. Med drugim si skozi mednarodne organizacije prizadevamo za ustvarjanje stabilnega mednarodnega okolja, ugodnega za nadaljnji razvoj Slovenije in blaginjo državljank in državljanov," pojasnjujejo na MZZ. Slovenija na ta način po mnenju Mladike tako sooblikuje svoje mednarodno okolje, sodeluje pri sprejemanju ključnih mednarodnih odločitev in pri oblikovanju mednarodnih standardov, v okviru organizacij podaja tudi lastne pobude in sklepa zavezništva z drugimi državami.
Poleg tega naj bi posamezna članstva prinašala materialne koristi Sloveniji. Na primer možnost pridobivanja EU-sredstev, posojil, varnostne garancije Nata, možnost slovenskih podjetij, da postanejo dobavitelji posamezne organizacije in možnosti zaposlovanja za slovenske državljane.
