Tina Recek
Imamo dobre novice za okoli 12 tisoč dijakov in študentov, upravičenih do izplačila covidnega dodatka. Naposled smo jih začeli izplačevati," je danes naznanil spodbudno informacijo državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved po srečanju s predsednico Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar in predsednikom Dijaške organizacije Slovenije Simonom Trussevichem. Skupna vrednost izplačil je doslej okoli 2,5 milijona evrov. Do izplačila so po 77. členu Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 (PKP 10) upravičeni dijaki in študenti, ki so delali v rizičnih razmerah, ne glede na obliko dela, na primer prostovoljno, študentsko delo ali praksa.
Prisluhnili mladim
Medved predvideva, da bo končni znesek še višji, pričakuje, da se bo številka povzpela na okoli tri milijone evrov. Kar je bistveno več, kot je menilo prejšnjo vodstvo. Po besedah državnega sekretarja izplačila vseh teh dodatkov lahko tudi ne bi bilo, če ne bi po prihodu ekipe ministra Marjana Šarca na ministrstvo za obrambo prisluhnili apelu dijakov in študentov, ki so bili prepričani, da jih je država pri tolmačenju upravičenosti do tega dodatka opeharila. Uradniki so namreč določila tega zakona malo prikrojili, razlagali po svoje in na ta način svetovali tedanjemu ministru, kako naj Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje - ki je bila dolžna te covidne dodatke študentom in dijakom izplačevati -, izpelje zadevo v praksi. In sicer so ugotovili, da je 50 upravičencev, in tako izplačali za 67.520,23 evra sredstev. Medved je še poudaril, da je zdaj ministrstvo za obrambo svoj dolg do dijakov in študentov poravnalo oziroma bodo dodatki izplačani do konca leta. "Če se bodo upravičeni zahtevki še pojavili, bomo dolg države poravnali tudi v prihodnjem letu in tako izpolnili določila zakona, ki ga je država sama sprejela."
Nekateri si zakon razlagajo po svoje
Ozadje nastanka problema je osvetlila Marike Grubar, ki je spomnila, da so letos spomladi pri takratnih odločevalcih naleteli na zaprta vrata. A takrat so razpolagali s podatkom, da je upravičencev le okoli deset oziroma dvajset. S pozivom mladim, naj jim na kakršen koli način sporočijo, kaj se jim je zgodilo, se jih je nato nabralo okoli dva tisoč. Z osveženimi podatki so junija prišli na sestanek k državnemu sekretarju, kjer so bili deležni povsem drugačne obravnave kot v preteklosti. "Bili smo slišani že na samem začetku." Po besedah Grubarjeve bodo vztrajali do konca, da bo sleherni dijak in študent, ki je opravljal delo v kriznem času, ustrezno nagrajen.
Povsod do izplačil ne prihaja, čeprav bi moralo
Zaradi uspešnega reševanja omenjene problematike pa je večkrat izrazil veselje Simon Trussevich. Po njegovih besedah v petih letih sodelovanja z različnimi ljudmi na različnih položajih ni naletel na takšno odzivnost in na tako hitro reševanje določene problematike. Po drugi strani pa ga skrbi, da v posameznih bolnišnicah kot tudi v drugih ustanovah, na primer v socialnovarstvenih zavodih, izplačil ni,"ker si nekateri direktorji upajo tolmačiti zakon po svoje." Zato je pozval institucije in zavode, predvsem pa direktorje teh zavodov, da v ustreznem času pripravijo zahtevke in jih posredujejo naprej, da se lahko izplačila zgodijo čim prej. Ko sta pojasnila Medved in Grubarjeva, gre tudi za določene oddelke v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Medved to pripisuje neživljenjskemu odnosu predstojnikov teh zavodov, ki da imajo točne evidence kje, kdaj in kako so dijaki in študentje pri njih delali. "Denar za izplačila ne bo šel iz njihovega žepa, ne iz proračuna njihovih zavodov. Država je dala jasno zavezo, da bo denar zagotovila iz državnega proračuna," je sklenil državni sekretar.
