Kaj, če bi lahko mikrobi v našem črevesju igrali vlogo nekakšnega zgodnjega opozorilnega sistema in bi nam nakazali, da utegnemo zboleti za Alzheimerjevo boleznijo? To morda zveni nenavadno, toda raziskave so pokazale, da so določeni mikrobi pogosteje prisotni pri ljudeh z zgodnjimi znaki te bolezni, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu, na podlagi česar bi lahko razvili novo metodo njenega diagnosticiranja. Črevesni mikrobiom je zbirka mikrobov v črevesju, vključno z bakterijami, virusi in glivicami. Raznolika populacija mikrobov v črevesju je zelo pomembna za vsesplošno zdravje. Toda v določenih okoliščinah lahko črevesni mikrobiom vsebuje tudi mikrobe, ki so zdravju škodljivi.
Kopičenje nenormalnih beljakovin
Pri Alzheimerjevi bolezni se v možganih kopičijo nenormalne beljakovine, znane kot amiloid beta in tau. Posledica njihove prisotnosti je izguba spomina in upad kognitivnih sposobnosti, ki sta povezana z boleznijo, katere simptomi se sčasoma poslabšajo. Znano je, da se začneta beljakovini amiloid beta in tau v možganih kopičiti že veliko pred pojavom simptomov Alzheimerjeve bolezni. Na tej stopnji (ki ji pravimo tudi predklinična stopnja) so raziskovalci opazili spremembe v črevesnem mikrobiomu.
Raznolika populacija mikrobov v črevesju je zelo pomembna za vsesplošno zdravje
Raziskovalci so opazili nekaj razlik v profilu črevesnega mikrobioma starejših ljudi z znaki predklinične Alzheimerjeve bolezni in brez njih. Pri tistih z znaki so se razlike v črevesnem mikrobiomu zdele povezane s kopičenjem beljakovin amiloid beta in tau v možganih.
Zdravniki se trenutno zanašajo na rezultate različnih diagnostičnih testov, da bi ocenili, ali bi nekdo lahko imel predklinično Alzheimerjevo bolezen. Raziskovalci so kombinirali te rezultate s podatki o črevesnem mikrobiomu udeležencev študije in jih vnesli v algoritem strojnega učenja, računalniški program, ki lahko podaja napovedi na osnovi podatkov, ki mu jih damo.
Izkazalo se je, da se je z vključitvijo podatkov o črevesnem mikrobiomu izboljšala sposobnost algoritma za točno diagnosticiranje predklinične Alzheimerjeve bolezni. To se ni spremenilo niti tedaj, če niso bili vključeni vsi podatki diagnostičnega testa.
Nekateri diagnostični testi za predklinično Alzheimerjevo bolezen so lahko precej neprijetni, vključno z lumbalno punkcijo, ali so odvisni od dragih tehnologij slikanja, kot so naprave za slikanje z magnetno resonanco (MRI), do katerih po vsem svetu nimajo dostopa.
Ideja o analiziranju človekovega črevesnega mikrobioma, za katerega je potreben le vzorec njegovega blata, da bi ocenili tveganje za razvoj bolezni, se sliši zelo zanimiva. Gre namreč za neinvaziven, lažje dostopen način za zgodnje identificiranje ljudi, pri katerih obstaja tveganje, da zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo, po zaslugi česar imajo na voljo več časa, da načrtujejo stvari in se ustrezno pripravijo.
Kljub temu je treba poudariti, da je bil napredek pri napovedovanju predklinične Alzheimerjeve bolezni z vključitvijo podatkov o črevesnem mikrobiomu precej skromen. Čeprav lahko torej z analiziranjem podatkov o črevesnem mikrobiomu dopolnimo obstoječe metode diagnosticiranja predklinične Alzheimerjeve bolezni, jih z njim še ne moremo povsem nadomestiti.
Nenavadno odkritje
Nepričakovano se je izkazalo, da so nekatere vrste mikrobov, ki naj bi bile povezane z znaki predklinične Alzheimerjeve bolezni, prej veljale koristne za zdravje. Med njimi je tudi bakterija Faecalibacterium prausnitzii (F. prausnitzii), za katero se je v okviru prejšnje študije izkazalo, da je pogosteje prisotna pri ljudeh brez Alzheimerjeve bolezni kot pri tistih z njo.
Ni jasno, zakaj so mikrobi, ki veljajo za potencialno koristne, povezani z ljudmi s simptomi predklinične Alzheimerjeve bolezni v nasprotju s tistimi z dobrim kognitivnim zdravjem.
Ena razlaga bi lahko bila faza bolezni. Ni nujno, da vsi ljudje, ki imajo znake predklinične Alzheimerjeve bolezni, tudi dejansko zbolijo zanjo. V poznejših fazah bolezni bi lahko prišlo do sprememb v črevesnem mikrobiomu, kot je na primer izginotje bakterije Faecalibacterium prausnitzii (F. prausnitzii). Čeprav je morda mamljivo sklepati, da črevesni mikrobi, ki naj bi bili povezani z znaki predklinične Alzheimerjeve bolezni, tudi prispevajo k razvoju bolezni, študija ne zagotavlja nobenih dokazov o obstoju vzročno-posledične zveze. Toda če je povezavo mogoče dokazati, se s tem odpira vznemirljiva možnost, da bi lahko z bodočimi načini zdravljenja Alzheimerjeve bolezni napadali mikrobe v našem črevesju.
