Gospod Simoniti, ste mirni? Vam zaradi zgodbe Adris-Sava Re, domnevam, pregoreva telefon te dni?
"Glede odločitve sem povsem miren. To ni ne prva ne zadnja odločitev AZN z veliko težo. Malo manj sem miren z dejstvom, da je tako hitro prišla v javnost."
Zakaj je AZN odločil, da hrvaški Adris in njegova zavarovalnica Croatia Osiguranje ne smeta povečati lastniškega deleža v Savi Re nad 20 odstotkov?
"Na tem mestu me sprašujete o vsebini odločbe, ki je ne morem javno komentirati."
Če je razlog za zavrnitev izpostavljenost Croatie Osiguranje do hrvaške države, ker ima ta v portfelju veliko državnih obveznic, to ni veljaven razlog. Tako so se na odločitev odzvali v Adrisu. In še, da ni praksa v EU, da bi posel preprečilo nezaupanje do državnih vrednostnih papirjev. Kaj odgovarjate?
"Ponovno, žal tega ne morem komentirati. Na abstraktni ravni pa lahko povem le, da presojamo finančno moč vlagatelja zahteve in njegovo usposobljenost in ugled za upravljanje z zavarovalnico kot finančno inštitucijo. Zatrdim lahko, da pri tem ravnamo nediskriminatorno; enako obravnavamo vse potencialne pridobitelje kvalificiranega deleža, ne glede na to, ali gre za državni ali zasebni kapital, ne glede na to, ali gre za vložnika iz Slovenije ali kakšne druge države članice."
Politično intervencijo, obrambo Save Re pred hrvaškimi prevzemniki, vidijo nekateri v odločitvi AZN. Koliko ste bili na udaru politike?
"Lahko potrdim, da je v tem primeru prišlo do poskusov vplivanja na odločitev s strani oseb, povezanih s politiko. Kategorično pa zatrjujem, da odločitev ni bila politično pogojena."
Koliko klicev s priporočili, sugestijami, nasveti glede odločitve ste prejeli, odkar se ve, da je Adris vložil vlogo za dovoljenje za povečanje deleža?
"Veliko."
Svet AZN je bil soglasen v odločitvi?
"Ponovno bi pri tem razkril nekaj, kar je povezano s postopkom odločanja, ki ni javen."
Po nekaterih informacijah Adris že zdaj obvladuje prek fiduciarnih računov več kot 20 odstotkov Save Re. Ima AZN pristojnost prevajanja, ali to drži?
"AZN nima pristojnosti vpogleda v fiduciarne račune v Sloveniji ali v kakšni drugi državi članici EU. Seveda pa v sodelovanju z drugimi organi - v Sloveniji je to Agencija za trg vrednostnih papirjev - skušamo pridobiti vse relevantne informacije. Naredili smo vse, da bi do
teh informacij v tem primeru prišli. Z dvema nadzornima institucijama v Sloveniji, s tremi v EU in z eno zunaj unije smo sodelovali z namenom preverjanja končnega lastništva skupine Adris v Savi Re."
Kaj ste ugotovili?
"Tega ne morem komentirati. Zagotavljam pa, da smo nalogo opravili."
Zanima nas interes potrošnikov
Druga večja zavarovalniška zgodba ta hip je združevanje štirih zavarovalnic (ZM, Tilia, hrvaška Velebita) v Zavarovalnico Sava. Kaj to prinaša za slovenski zavarovalniški trg?
"Konsolidacija je v prvi vrsti vprašanje za lastnike. V praksi največkrat pomeni učinkovitejše poslovanje. Večja in učinkovitejša, kot je zavarovalnica, večjo finančno moč ima. Z vidika zavarovancev j
e to kvečjemu pozitivno, saj je takšna zavarovalnica trdnejša, stabilnejša. V zavarovalništvu deluje pravilo velikih številk. Večja zavarovalnica je praviloma tudi varnejša. Kot AZN smo izdali vsa dovoljenja, ključno merilo pa je bilo, ali združevanje štirih zavarovalnic prinaša večje ali manjše tveganje za zavarovance."
Največ vprašanj, strahov, kaj prinaša združevanje, so imeli zaposleni, a tudi zavarovanci, na čisto praktično ravni, z vidika storitev ... Bodo zavarovanci na boljšem ali na slabšem?
"Kot nadzornika zavarovalnega trga nas zanima interes potrošnikov zavarovalnih storitev, tako na nivoju neposrednega varstva potrošnikov kot tudi glede finančne trdnosti zavarovalnice. S tega vidika ni nobenega razloga, da bi se njihov položaj kakorkoli poslabšal. Kvečjemu se bo lahko izboljšal, saj bo tako velika zavarovalnica finančno močnejša, kapitalsko trdnejša, večje zavarovalnice imajo dostop do storitev, s katerimi lažje znižujejo stroške. Zniževanje stroškov pa se lahko pozna tudi na cenovni konkurenčnosti. Drugo vprašanje pa je seveda vpliv na druge deležnike v poslovnem procesu, denimo na zaposlene in lokalno okolje, v katerem zavarovalnice delujejo. Ker ta del ni v naši pristojnosti, ga težko komentiram, verjamem pa, da bo poslovodstvo, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje, da je na položaju, sprejemalo odgovorne poslovne odločitve."
Zadnja leta nenehno govorimo o bankah, njihovi krizi, sanaciji. Zavarovalnice so tudi del finančnega sektorja. V kakšni kondiciji so?
"V relativno dobri. Na to sem v resnici ponosen, zaradi tega sem vesel. S prehodom na novo evropsko smernico Solventnost II, to je nov sistem nadzora, se je presežek kapitala še povečal. Zavarovalnice ob prehodu v tržni sistem in kasneje v 25 letih obstoja države niso potrebovale niti evra davkoplačevalskega denarja. To ne pomeni, da kriz ni bilo, prihajalo je do konsolidacij in prevzemov. Nismo pa šli skozi nobeno sistemsko krizo, ni prišlo do niti enega stečaja. To ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah. Zavarovalna premija v Sloveniji stagnira ali celo pada. Drugi velik izziv je spreminjanje paradigme tveganj. Zavarovalni model se bo moral spreminjati, in to ne v daljni prihodnosti. Če bodo naše zavarovalnice tukaj zaspale, bo prišel kakšen nov igralec in povsem spremenil razmere in razmerja."
Zavarovalništva ni streslo niti striženje podrejenih obveznic v bankah, čeprav so zavarovalnice utrpele konkretne izgube. Koliko so slovenske zavarovalnice izpostavljene do finančnih trgov?
"Leta 2013, ko se je odvijala sanacija bank, so bile izpostavljene za okoli 100 milijonov evrov. Seveda so izgubile pomembna finančna sredstva in se je s tem poslabšal finančni rezultat, ni pa bančna kriza vplivala na kapitalsko ustreznost in sposobnost izpolnjevanja obvez do zavarovancev."
Indici pri Tomažiču so se potrdili
Veliko se v zadnjem času dogaja predvsem okoli Save Re. Septembra ste odločili, da tamkajšnji predsednik nadzornega sveta Branko Tomažič ne izpolnjuje več kriterijev za ta položaj. Zakaj tega niste ugotovili že prej? Niste korektno preverili vseh zadev?
"Vsebine odločbe o gospodu Tomažiču ne morem komentirati, ker ni javna. Lahko pa to storijo stranke."
Razumem. Ampak kako je Branko Tomažič pred nekaj leti izpolnjeval kriterije za članstvo v nadzornem svetu zavarovalnice, zdaj pa ne več.
"Nadzornik mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje ob nastopu funkcije in v času trajanja funkcije. Za razliko od krovnega bančnega zakona naš zakon ne predpisuje izdaje dovoljenj za članstvo v nadzornem svetu. Pri gospodu Tomažiču smo maja letos dobili indice, da pogojev ne izpolnjuje več. Začeli smo preiskavo in prišli do zaključka, da to drži, zato smo izdali ustrezno odredbo. Gospoda Tomažiča smo preiskovali že leta 2013, a se takrat nekateri indici niso potrdili, zdaj so se. Ena od naših nalog je tudi preverjanje, ali je zavarovalnica ustrezno
vodena. Ali torej v upravi oziroma nadzornem svetu ni oseb, ki ne bi znale upravljati z zavarovalnico, ne bi imele ustreznega ugleda ali pa bi dajale z lastnim ravnanjem slab zgled pri poslovnih praksah."
Zvonko Ivanušič, ki ga je Tomažičev nadzorni svet avgusta odstavil, toži Savo Re in zahteva ničnost sklepov nadzornega sveta za nazaj. Lahko uspe?
"S pravnega vidika težko. Nameravamo pa natančno pregledati, kako so se odločitve nadzornega sveta v prejšnji sestavi sprejemale."
Kje kot regulator vidite največja tveganja na zavarovalnem trgu?
"Slovenske zavarovalnice imajo dovolj kapitala, da lahko servisirajo obveznosti, ki jih imajo do zavarovancev. Razmeroma dobro upravljajo z lastnimi finančnimi tveganji. Na področju prodaje zavarovanj pa so še vedno prisotne negativne prakse, predvsem pri prodaji življenjskih zavarovanj prek zunanjih zastopniških mrež."
Kakšne?
"Stranka ni seznanjena, da je zastopnik plačan prek provizije pri zavarovalnici, ta pa je od produkta do produkta različna. Zastopnik ima torej prevečkrat interes prodati produkt z najvišjo provizijo ne glede na to, ali je zavarovanje primerno za stranko ali ne. Poleg tega smo zaznali, da nekateri zastopniki spodbujajo svoje stranke k predčasnim prekinitvam pogodb življenjskega zavarovanja, kar prinaša za
stranko bistveno povečane stroške in le izjemoma koristi. To so le primeri."
Kaj delate pri tem? Kako ukrepate?
"Če smo s primeri seznanjeni, nam to že zelo pomaga. S preiskovalnimi metodami tudi sami iščemo slabe prakse. A imamo problem, nas je na AZN nekaj čez 40 zaposlenih, v Sloveniji pa je registriranih približno 10 tisoč zavarovalnih zastopnikov. Sistemsko skušamo urediti, da se odgovornost za slabe prodajne prakse, tudi če gre za zunanjo zastopniško mrežo, prenese na zavarovalnice. Te bi morale s sistemom notranjih kontrol skrbeti, da se strankam prodajajo ustrezni produkti. Naš cilj je tudi izboljšanje finančne pismenosti potrošnikov. Najbolj ranljive skupine so tiste, ki so digitalno manj pismene, zato smo že lani v vsa gospodinjstva poslali brošuro, ki opozarja potrošnike na nekatere pasti pri sklepanju življenjskih zavarovanj, letos januarja pa bomo izdali novo, ki se bo ukvarjala z zavarovanjem nepremičnega premoženja. To bo še en koristen pripomoček za ljudi pred obiskom zavarovalnega agenta. Zavarovalništvo je najbolj učinkovit način upravljanja s tveganji, kar si jih je sodobna družba izmislila, ampak ga je treba ustrezno nadzirati."
V zadnjih 15 letih niti en šef pri Triglavu ni preživel celega mandata
60 odstotkov zavarovalnega trga lastniško obvladuje države. V tem smo pos
ebnost EU?
"Mislim, da je to najvišji odstotek v EU."
Ste zagovornik odločnejše privatizacije zavarovalništva?
"Kot regulator smo povsem nevtralni, ali je lastnik država ali zasebnik. Pri obojih preverjamo izpolnjevanje zakonskih določb. Državno lastništvo pa ima pri nadzoru nekaj izrazitih specifik. Težje je zagotavljati avtonomnost in neodvisnost nasproti državi kot pa nasproti privatnim lastnikom. S tem se ne opredeljujem do lastništva, katero je boljše, primernejše, ampak je to pomembno
dejstvo. Dalje, država kot lastnik ima pogosto drugačne interese kot privatni lastnik. Sistem predpisov pa je v bistvu prilagojen za privatne lastnike, korporacijska orodja iz zakonodaje v tem okviru delujejo zelo učinkovito. Če pa ima lastnik delno drugačne interese, kot denimo država, pa ni nujno, da ti instrumenti delujejo, kot so bili zamišljeni. Državni gospodarski ciklus je prav tako drugačen, odvisen je od volitev. V tej luči je zelo zanimivo dejstvo, da v zadnjih 15 letih niti en predsednik uprave državne zavarovalnice Triglav ni preživel celega mandata. Kar potencialno vnaša v življenje družbe nestabilnost."
Kako na zavarovalništvo vpliva negotovost okoli reform, zdravstvene in pokojninske?
"Gre za eno večjih tveganj s stališča regulatorja, govorim predvsem o zdravstveni reformi. Na AZN se ne opredeljujemo, ali je obstoječi sistem dober in kakšen bi moral biti. Ne moremo pa mimo tega, da četrtina premije izhaja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upam, da bo sistem, kot ga bomo uvedli, pravočasno in transparentno predstavljen. Vsaj dvanajst let se že govori o zdravstveni reformi in resno tveganje je, če takšna negotovost vlada na 25 odstotkih trga. Drugo veliko tveganje je konzervativnost zavarovalnic in potrošnikov. Imajo tradicionalne poslovne modele in po moji oceni premalo razmišljajo, kako se bodo prilagodile novim izzivom. Zelo tradicionalen odnos imajo tudi zavarovanci in velikokrat zavarujejo nekaj, kar je bilo relevantno leta nazaj. Obstaja možnost, da se bo pojavil nov igralec, ki bi trg obrnil na glavo."
S čim?
"Z novimi produkti in prodajnimi modeli, ki bodo prilagojeni potrebam novodobnih potrošnikov."
Da se bo torej zavarovalništvu zgodil zavarovalniški Uber?
"Točno tako. Dobra teza. Tveganje za zavarovalniški trg je zavarovalniški Uber, ki ga dolgo časa zavarovalnice ne bodo prepoznale, zavarovanci ga morda najprej niti ne bodo sprejeli. Ko ga pa bodo, bo padalo kot domine. Seveda ne trdim, da se bo to zgodilo, ocenjujem pa, da je to pomembno tveganje."
