Tanja Fajnik Milakovič
Lani je v slovenskih porodnišnicah rodilo okoli 19.120 mamic, kar je za 586 manj kot leto prej. Čeprav število rojstev upada že nekaj let, je lanskoletni padec največji. Po enajstih letih se je v Sloveniji rodilo manj otrok, kot je bilo smrti. "Družine se odločajo za več otrok kot pred desetletjem, še zlasti v 90. letih 20. stoletja, a to ni razvidno iz števila rojstev. Celotna stopnja rodnosti pa ni nizka in je stabilna. Problem je v tem, da se je zaradi zelo nizke rodnosti pred tremi desetletji rojevalo majhno število deklic - in te danes ne morejo 'naroditi' velikega števila otrok," pojasnjuje Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
V Nemčiji in Franciji več otrok tudi na račun migrantk
Navkljub upadanju števila rojstev se povprečje otrok na žensko ne zmanjšuje, že leta namreč ostaja pri 1,6. A kot pravi strokovnjak za demografijo Janez Malačič, je to premalo, idealno bi bilo, "da bi se približali številki dva otroka na žensko v povprečju, saj bi le tako bilo naše obnavljanje prebivalstva dolgoročno ugodno". A kako spodbuditi mlade, da bodo imeli več otrok? Vprašanje, ki si ga ne zastavljamo le v Sloveniji, ampak tudi drugod v Evropi. Pri iskanju odgovorov pa se ubirajo zelo različne poti, tudi na področju družinske politike držav.
Finančne ugodnosti ne vplivajo na rojstva
Tudi pri nas je vlada z novim letom naredila konec varčevanju pri družinskih prejemkih. Bo to ugodneje vplivalo na rodnost? "Ne moremo pričakovati učinka odmrznitve varčevalnih ukrepov, saj finančni učinek teh nima vpliva na odločanje za otroke, pa tudi še ne bi mogli biti vidni. Ljudje se ne odločajo za otroke zaradi dobre družinske politike, temveč ker in kadar si otroke želijo. Družinska politika, na primer dobro urejena in plačana odsotnost po rojstvu otroka, razpoložljivost subvencionirane predšolske vzgoje, ukrepi za usklajevanje dela in družine in podobno pa olajšajo situacijo, ko se otrok rodi - in so zelo dobrodošli. Enako velja za denarne družinske transferje, ki ublažijo padec življenjske ravni po rojstvu dodatnega družinskega člana. Dolgoročni vpliv ukrepov družinske politike na rodnost pa ni bil nikoli dokazan. Družinsko politiko potrebujemo za otroke, ki jih imamo," ocenjuje Nada Stropnik.
Madžari spodbujajo domače družine
Pri Madžarih pa so se že pred časom odločili, da negativne demografske slike ne bodo reševali z migracijami po vzoru Nemcev in Francozov, ampak bodo spodbujali predvsem domače družine, da bodo imele več otrok. V zadnjih sedmih letih je tako 83 tisoč madžarskih družin prejelo subvencije za ureditev stanovanjskega problema, prek davčnih olajšav so gospodinjstva razbremenili za šest milijonov evrov, število mest v vrtcih se je povečalo za 50 odstotkov, navaja spletni portal abouthungary.hu. Parom, ki se odločijo za tretjega otroka in rešujejo stanovanjski problem, pa država (še pod nekaterimi pogoji) podari kar 36 tisoč evrov. Madžarska za družinsko politiko z vsemi spodbudami vred namenja pet odstotkov BDP, kar je po besedah predstavnika madžarske vlade največji odstotek v Evropi. Stopnjo rodnosti so uspeli dvigniti z 1,23 na 1,5 otroka na žensko.
Najpomembnejši je občutek, da boš otroke lahko preživljal
Mama dvoletne deklice, ki se ji bosta čez mesece pridružila še dvojčka, pravi, da ni nikoli razmišljala o tem, da bi otroke imela zaradi ugodnosti kot so dolžina porodniškega dopusta in druge pomoči. "Sem pa zagotovo bolj mirna, ker vem, da ne bom po rojstvu otrok doma samo tri mesece in bom dobivala starševsko nadomestilo v višini moje plače, pa tudi drugi dodatki bodo v pomoč," pravi. Pri odločitvi za prvega otroka je bilo zanjo najbolj pomembno, da ima službo in svoje stanovanje, neko osnovno varnost, ki ti zagotavlja, da boš otroke lahko preživljal. Za drugo nosečnost pa se je odločila predvsem zato, da bo hčerka imela sorojence, s katerimi bo skupaj odraščala, zato tudi ni želela, da bi bila razlika v letih med njimi prevelika. Zdaj čakajo dva nova člana in bodo kmalu velika družina. "Kar nekaj prijateljev in znancev ima tri otroke in zelo zadovoljni so, da je tako," pravi.
Italijanom tudi priseljevanje ne pomaga
Italija je pod povprečje dveh otrok na žensko istočasno z Nemčijo padla sredi sedemdesetih. A če so nemške demografske politike zadnjega desetletja obrnile trend in se je število rojstev, podobno kot v Sloveniji, nekoliko zvišalo, pa v Italiji še naprej pada. Povprečje je zdaj 1,37 otroka na žensko. Prirast prebivalstva je kljub priseljevanju za petino odstotka pod ničlo. Organizacije za pospeševanje rodnosti zato vlado pozivajo, da ustvariti razmere, v katerih bodo mladi prej zapuščali starše in si ustvarjali svoje družine, da uvede davčne olajšave za družine z otroki, pri čemer naj država otroke obravnava kot družbeno investicijo in ne kot zasebni strošek ter spremeni delovne pogoje tako, da bo usklajevanje družine in službe lažje.
