Poldrugi mesec časa smo imeli, da bi se lahko s svojimi pripombami in predlogi davčnih popravkov vključili v javno razpravo o spremembah dohodninskega zakona, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in še dveh davčnih zakonov. Z njimi finančno ministrstvo, ki ga vodi finančni minister Andrej Bertoncelj, zaokrožuje letošnjo ponudbo davčnih sprememb.
Višji regres se je zgodil, višje neobdavčene nagrade ne bo
Ena sprememba, regres za letni dopust zaposlenih, na katerega že letos ni bilo treba plačati dohodnine in tudi prispevkov za socialno varnost ne, če ni presegel povprečne slovenske bruto plače, se je že zgodila. Številna podjetja so izplačala višji regres, kako je bil sprejet pri delodajalcih in kaj bo pomenil za proračun, bomo še zvedeli. Tudi poračun pred majem izplačanih regresov za letni dopust je že pod streho. Do včeraj je finančna uprava (Furs) vsem, ki so dobili regres pred 4. majem letos, vrnila preplačani davek in prispevke na njihov transakcijski račun. Pred časom je Furs napovedal, da bodo vrnili akontacijo dohodnine in prispevke 72.222 delavcem, vsakemu povprečno po 153 evrov, vsem skupaj dobrih enajst milijonov evrov. Okoli 194 milijonov evrov ob regresih izplačanih prispevkov za socialno varnost so vrnili 83 delodajalcem.
Tudi na v letu 2020 višjo neobdavčeno nagrado za poslovno uspešnost (če ne bi presegla 150 odstotkov povprečne plače) finančno ministrstvo ni zbiralo pripomb. Premislilo si je in nagrado umaknilo iz predloga želenih dohodninskih sprememb, še preden je sredi junija sveženj novel davčnih zakonov romal v javno obravnavo. Mogoče se bo po javni razpravi izkazalo, da bi si te olajšave podjetja vendarle želela. Na vse druge davčne spremembe so zainteresirani najbrž primaknili svoje mnenje.
Analizo bodo pripravili avgusta
Prezgodaj je še za odgovor, koliko posameznikov, zbornic, sindikatov, organizacij in drugih je izkoristilo priložnost, ki jo javnosti ponuja institut javne razprave, in kdo vse jo je. Ker se je javna razprava končala včeraj, tudi v finančnem ministrstvu odgovora še nimajo. Počakati morajo na pripombe, ki so jih morda zainteresirani poslali zadnji dan. Prihodnji teden jih bodo pregledali, in kot so zapisali, javnosti sporočili "splošen komentar o številu prejetih pripomb, podrobneje vsebinsko pa jih tudi prihodnji teden še ne bomo mogli komentirati".
Utemeljene pripombe naj bi ustrezno upoštevali, obetajo v finančnem ministrstvu
Nova lestvica, višja olajšava, več za državo od kapitalskih dobičkov
Kako odločno bi lahko do včeraj zbrane pripombe javnosti na štiri bodoče davčne zakone posegle v napovedane davčne spremembe? Težko bi rekli, da v preteklih javnih razpravah o davčnih zakonih pripombe niso bile opažene. Celo kakšno nedomišljeno rešitev so pomagale postaviti na pravo mesto. In najbrž tudi to pot ne bo drugače. Do 1. januarja 2020 je namreč še veliko priložnosti, da pri dohodnini temeljito premislijo o predlaganem zvišanju mej v vseh petih davčnih razredih in tudi o znižanju stopenj v dveh razredih, v drugem in tretjem. Tudi o ponujeni, za slabih 200 evrov višji splošni dohodninski olajšavi in višjih dveh dodatnih olajšavah, imajo strokovnjaki različna mnenja.
Da niso podjetniki in podjetja nič kaj navdušeni nad zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, potem ko so bolj ali manj sprijaznjeni z bodočo minimalno sedemodstotno obdavčitvijo, tudi še zmeraj drži. Predlogu, kako in koliko naj bi bil po novem obdavčen kapital, ki prinaša dobičke, pa tisti, ki imajo dividende, obresti, najemnine in kapitalske dobičke, sploh niso naklonjeni. Ministrstvo je do poletja že stopilo korak nazaj in bi zdaj stopnjo cedularne obdavčitve kapitala s 25 odstotkov dvignilo na 27,5 odstotka, pri najemninah pa za malenkost dvignilo normirane stroške, na 15 odstotkov. Vroča kri zaradi kot blisk hitro pozabljene ideje, da bi si država tudi po 20 letih imetništva (denimo podjetja, vrednostnega papirja, ifi-ja) odrezala nekaj odstotkov zase, pa se je že malo polegla. Po dvajsetih letih imetništva ob prodaji tudi poslej davka ne bo, ob prodaji po 15 letih bi državi odšteli deset odstotkov, po desetih letih pa 15 odstotkov.
