Še ne veste, koliko manj dohodnine bi plačali, če bi v letu 2020 obveljala davčna reforma, kakršno je nedavno predlagal finančni minister Andrej Bertoncelj? Za lažjo predstavo, ali vas bo minister s predlogom takoj spravil v dobro voljo ali pač ne, vam ponujamo še nekaj izračunov. Za tipične plače - od minimalne do šestih povprečnih - so jih pripravili v finančnem ministrstvu.
Če se boste z očmi ustavili predvsem v zadnji vrstici velike preglednice, boste takoj opazili, kaj lahko pričakujete, če in ko vam bodo po novem davčili vaše lanske plače, regrese, nadomestila, bonitete in drugo. Ker smo v preteklosti že doživeli podobna dohodninska prerazporejanja bremen, ki naj bi zlasti "najbolj produktivnim kadrom" prinesla višje neto plače, vemo, da ne bomo poznali vseh odgovorov vse do dviga rok za reforme. Vmes bodo valorizacije, naše plače bodo rasle, vlada bo predstavila pokojninske in zdravstvene ukrepe, zagotovo pa ne bomo ušli tudi žolčni razpravi. O čem? O tem vendar, kdo so najbolj produktivni kadri. In ali so res ujeti v pretirano obdavčeni drugi in tretji razred, ki naj bi bil v tej reformi deležen najbolj izdatnega dviga neto dohodkov.
- 273 milijonom evrov dohodnine bi se vlada odrekla za višje neto plače - pri dohodnini 133 milijonom, pri regresu 90, pri 13. plači 50 milijonom evrov.
- 113 milijonov evrov bi dobila, ker bi bolj obdavčila kapital, 43 milijonov več z višjo obdavčitvijo dobičkov iz kapitala, obresti, dividend in dohodkov iz najemnin, 70 pa s 5-odstotno minimalno obdavčitvijo podjetij z davkom od dohodkov pravnih oseb in z dvigom tega davka z 19 na 20 odstotkov.
- 160 milijonov evrov bi prineslo bolj učinkovito pobiranje davkov.
Minimalna plača - za 36 evrov višji letni neto
Teoretični izračuni so kljub temu zgovorni. Razkrivajo vladni namen, četudi nikomur ne jamčijo, da bo povprečno plačani zavezanec ob poračunu dohodnine 2020, ki ga bo dočakal maja 2021, na boljšem za točno 144 evrov. Minister Bertoncelj namena reforme ne skriva in pričakuje, da bodo ljudje in podjetja vladi hvaležni. Odrekla se bo vendar delu davkov in prispevkov, da bodo imeli višje neto plače in bodo lahko več trošili. In bo tako k dvigu plač spodbudila tudi podjetja. Za Večer je minister zatrdil, da je davčni predlog dober, "ker je dober za ljudi", za 850 tisoč zaposlenih.
Simičevo ugibanje, kaj je za najmanj plačane bolje
O prijaznosti Bertoncljevih predlogov do najnižje plačanih zavezancev za dohodnino je že podvomil davčni svetovalec Ivan Simič, tisti generalni direktor nekdanjega Dursa, zaradi katerega nam že leta pripravljajo dohodninsko napoved kar davkarji, le da ji rečemo zdaj informativni izračun dohodnine. Bralce svojega bloga je pred nekaj dnevi pobaral, katera dohodninska lestvica je boljša za zavezance z nižjimi dohodki. Njegova lestvica, ki jo je predlagal pred osmimi leti kot član našega prvega fiskalnega sveta, ali ta, najnovejša? Simič bi namreč takrat, ko je imela kriza že špičaste zobe, vsem z do 10 tisoč evrov neto letne davčne osnove zaračunal le 10 odstotkov dohodnine, tistim do 25 tisoč evrov osnove v drugem razredu pa fiksni davek tisoč evrov in na razliko še 16 odstotkov ... (celotna lestvica je na Simičevem blogu).
Reformni izkupiček bo odvisen tudi od tega, kako posameznik uporablja svoje premoženje in v katerem podjetju dela
Čislana bodo podjetja z najvišjim regresom in 13. plačo
Ker je za slovensko plačno krajino značilno, da skoraj dve tretjini zaposlenih s plačo ne preseže povprečne slovenske, je več kot poučen tudi izračun morebitnega dohodninskega prihranka pri poldrugi minimalni plači. Prejemniku take plače bi že pripadala višja navadna splošna olajšava, zaradi manj privitega davčnega vijaka bi mu pobrali za 108 evrov manj dohodnine. Posamezniku s povprečno plačo bi pustili po novem v žepu vsako leto 144 evrov več kot zdaj, tistemu z dvema povprečnima plačama 672 evrov, s štirimi 1212 evrov, s šestimi pa 2232 evrov. Nova lestvica ima torej tudi več posluha za bolje plačane zavezance in postaja na vrhu vse bolj podobna avstrijski.
Dobički iz kapitala bodo obdavčeni bolj
Več kot 200 tisoč posameznikov bo morebiti po reformi plačalo tudi višji končni davek na kapitalske dobičke, dividende, obresti (doma in v EU le tiste nad 1000 evrov) in na dohodke iz najemnin. Stopnjo davka bi namreč v finančnem ministrstvu dvignili s 25 na 30 odstotkov. Same cedularne obdavčitve ne bodo spreminjali, saj je bil lanski upor obetanemu prištevanju kapitalskih dobičkov posameznikov v dohodnino zgovoren dokaz, da tega lastniki kapitala ne bi trpeli. Tako bi po novem zvišali le stopnjo davka. Posameznik, ki bi celo leto oddajal garsonjero za 500 evrov mesečno, bi tako po novem ob nespremenjenih pravilih igre (normirani stroški bi ostali 10 odstotkov) plačal za 270 evrov več davka, zdaj 1350, po novem 1620 evrov. Koliko davka si bo država vzela od dobičkov pri prodaji vrednostnih papirjev, deležev in kuponov po petih, desetih, petnajstih letih imetništva, pa še ni mogoče reči. Završalo je, ker si je sprva želela svoj del kolača tudi po dvajsetih letih imetništva. Zdaj ponuja finančno ministrstvo v presojo tri predloge (v tabeli).