Ruska kapelica pod Vršičem je postala več kot kraj pietete in simbol globokega prijateljstva med slovenskim in ruskim narodom. "Postala je del naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo mirno in varno življenje," je na današnji slovesnosti ob 103. obletnici kapelice povedal predsednik državnega zbora Dejan Židan. Spomnil je, da Ruska kapelica že več kot sto let opominja in nosi neprecenljivo zgodovinsko sporočilo generacij pred nami, ki so se zavedale krhkosti in dragocenosti miru ter nesmiselnosti trpljenja vseh vojn. Zato se moramo iz nje učiti za boljšo prihodnost, je poudaril Židan, častni pokrovitelj letošnje tradicionalne spominske slovesnosti.
"Danes se svet spreminja z nepredstavljivo hitrostjo in soočeni smo z mnogimi neznankami za prihodnost," je opozoril: "Transnacionalni pojavi vplivajo na dinamiko konfliktov v svetu in predstavljajo naraščajoče neposredno breme za celotno mednarodno skupnost, od nas pa terjajo vedno nove odgovore in usklajeno ukrepanje." Prepričan je, da si v mednarodni politiki ne moremo več privoščiti razdiralnih vzorcev in da je v prelomnem trenutku, v katerem živimo, potreben pogum, da se spoprimemo s pravo naravo problemov, namesto da jih prelagamo in s tem poglabljamo. Židan verjame, da je zahtevne cilje, ki so v dobrobit širše skupnosti, mogoče uresničiti ob dialogu in odgovornem ravnanju. Verjame, da multilateralni okviri, ob utrjevanju njihove legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti, še vseeno odražajo potrebe sodobne mednarodne skupnosti. Tudi partnerstvo med Slovenijo in Rusijo, ki je danes še posebej dragoceno, temelji na želji po večdimenzionalnem razumevanju trgovinskih, varnostnih, razvojnih in drugih politik, je poudaril.
{twitter}https://twitter.com/BorutPahor/status/1155063394384457728{/twitter}
Na slovesnosti ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz Vršič v začetku prejšnjega stoletja zasul snežni plaz, se je zbralo več kot tisoč ljudi. Prireditve, ki jo je organiziralo Društvo Slovenija - Rusija, so se udeležili tudi uradna delegacija Rusije in ruske pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki in politiki na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem.
Vodja ruske delegacije, minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov, je izpostavil, da je Ruska kapelica temelj skupnega spomina, ki so ga več desetletij ohranjali naši predhodniki in ga je treba ohranjati tudi za zanamce. Ob tem se je Slovencem zahvalil za skrb za kapelico. "Ne le, da vidim realna dejanja, ki vodijo k ohranitvi tega simbola našega skupnega spomina, čutim tudi ta topel, iskren odnos, ki ga gojite do Rusov in verjemite, da so to vzajemna čustva," je izpostavil Noskov in dodal, da bomo v kratkem dobili še en simbol prijateljstva med narodoma. V Moskvi bodo namreč postavili spomenik Slovencem, ki so umrli na ruskih tleh v času obeh svetovnih vojn. "Naš skupni zgodovinski spomin je jamstvo za ohranitev miru ne le na evropski celini ampak po vsem svetu," je dejal Noskov.
Letošnja slovesnost je minila tudi v znamenju praznovanja stoletnice ljubljanske univerze. Kot je spomnil Židan, so pred sto leti zaradi tedanje politične realnosti, ki je še vedno omejevala razsežnosti človekovega uma in humanizma, na območje Kraljevine SHS prišli številni emigranti iz Rusije - znanstveniki, strokovnjaki in kulturniki, ki so pomembno obogatili slovenski znanstveni, akademski in kulturni prostor. Izročilo njihovih življenjskih del je treba razumeti kot poziv, da Rusija in Slovenija še naprej skupaj soustvarjata prihodnost blaginje in razvoja, je pozval Židan. Prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda, ki je spomnil, kako je univerza odprtih rok sprejela uveljavljene ruske profesorje, je prepričan, da se bodo slovensko-ruske vezi, ki so se stkale pred več kot sto leti, ohranjale tudi v prihodnje.
Rusko kapelico pod Vršičem so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz. V spomin na umrle v plazu so ruski ujetniki v gozdu pod Vršičem sami postavili leseno kapelico v pravoslavnem slogu. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena. Leta 2016, ob stoletnici, je pod Vršič prišel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
