Petra Lesjak Tušek
Načelnim pohvalam hitrim, enostavnim in učinkovitim vladnim ukrepom na več ravneh sledijo podrobnejše preučitve paketa ukrepov, ki bodo še detajlneje sledile ob uveljavitvi zakona in preverjanju dejanskih možnosti koriščenja pomoči države. Kako in če bodo ukrepi v pomoč gospodarstvu in kmetom, še preučuje in tehta tudi Branko Miler, direktor koroške družbe Mehanizacija Miler, ki je tudi v vlogi predsednika Združenja uvoznikov in proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike Slovenije. Združenje je na ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec naslovilo dopis s prošnjo za sestanek, na katerem želijo predstaviti problem prodaje kmetijske in gozdarske tehnike.
Večino strojev nabavili, a jih ne morejo prodati
"Trenutna situacija pomeni za prodajalce kmetijske in gozdarske tehnike hud udarec. Dejstvo je, da moramo vsi proizvajalci kmetijsko mehanizacijo naročiti že približno šest mesecev pred začetkom prodaje, konkretno smo jo torej naročili v oktobru ali novembru lani. Večina teh strojev je bila dobavljena, njihova prodaja pa se je v tem trenutku popolnoma ustavila. To pomeni, da bo sezona minila, medtem ko bodo zaloge in s tem finančno breme ostali," poudarjajo v dopisu ministrici. Ocenjujejo, da bodo vladni ukrepi delno v pomoč pri ohranjanju tekočega poslovanja, a vidijo velik problem, ki bo nastal po preteku ukrepov, saj bodo morali vsa razpoložljiva sredstva nameniti za ohranitev proizvodnje, nakup materiala, načrtovane naložbe na kmetijah pa bodo premaknjene v prihodnost. Pozvali so tudi, naj se zaženejo vsi že prej objavljeni programi, ki bodo spodbudili nadaljnja vlaganja na kmetijah, tudi zato, ker je večina sofinanciranih iz evropskih sredstev, kar bi pripomoglo k črpanju tega denarja. To bi bil tudi jasen signal, da sta kmetijstvo in proizvodnja hrane ena od ključnih prioritet Slovenije, še dodajajo v dopisu.
"Ne manj papirjev, zdaj jih je trikrat več"
"Mi moramo delati, ker moramo zagotavljati servis kmetom, ne moremo zapreti, hkrati pa se nam delo seveda ne pokrije," pa konkretno razmere v svojem podjetju oriše Miler. Kmetijska mehanizacija Miler zaposluje 65 delavcev, večino v Sloveniji na Ravnah in v Slovenski Bistrici, 13 delavcev pa na Hrvaškem - torej se v epidemiji koronavirusa sooča s problemi na obeh straneh meje. Kako konkretno jim bodo lahko pomagali ukrepi iz protikorona zakonodajnega paketa, bo pokazal šele sprejeti zakon, ubadajo se predvsem z vprašanjem, ali bodo lahko kombinirali tudi polovične zaposlitve. Plače so le del stroškov, kje so šele ostali stroški, sploh zdaj, ko so porasli tudi še z zagotavljanjem zaščitne opreme za delavce, opozarja Miler.
O populizmu in konfliktu vlog ministrice Pivčeve
Nekateri vladni ukrepi so populistični, ocenjuje Branko Miler, zlasti se mu zdi, da je ministrica za kmetijstvo in hkratna predsednica Desusa Aleksandra Pivec v nasprotujočih si vlogah, ki jih trenutno ne more združevati. "Koronazakon mora v prvi vrsti pomagati gospodarstvu in kmetom. Ministrica seveda mora dati upokojencem, da jo bodo volili. Ne rečem, da jim ni treba pomagati, a ne najprej, temveč bi ta pomoč morala slediti po tem, ko bi tudi upokojenci že lahko trošili, ko bo konec krize in ko bodo ukrepi že pomagali gospodarstvu. To tako ali tako ni čas, ko lahko gredo ljudje k frizerju ali kupit pralni stroj, ni čas trošenja."
Med 70 in 80 odstotki manj prometa kot v tem času lani
Z likvidnostjo ta hip nima težav, a bodo tudi te odvisne od tega, kako se bo lahko dogovoril z dobavitelji. Če to obdobje primerja neposredno z lanskim, imajo prometa od 70 do 80 odstotkov manj, na letni ravni je izpada približno za tretjino, maja pa bo ta že nekje na polovici, ocenjuje. "Marec, april in maj pri nas predstavljajo glavni del sezone, v katerem ustvarimo za pol leta prometa. Zdaj je vse to obstalo. K sreči smo prej izpeljali vsaj hišni sejem," dodaja in izpostavlja še zastalo drugo sejemsko dejavnost, ki je v tej panogi sicer pomembna. K sreči imajo nekoliko več rezerve na Hrvaškem, ker imajo tam tudi nižje stroške. Kot eno od težav v združenju izpostavljajo tudi zaprtje tehničnih pregledov, kar kmetom onemogoča, da bi registrirali novo nabavljene traktorje, kar je velik problem ob tem, da so stare večinoma že prodali.
