"Kaj strašite naše delavce? Saj sem ob plači plačal tudi prispevke za socialno varnost," kdaj pa kdaj še slišijo v finančni upravi (Furs). Vendar že vse bolj poredko, saj delodajalci na tako vprašanje zmeraj dobijo tudi Fursov odgovor. Denimo: "Prispevke ste delavcem sicer plačali, a ste dolžni še obresti." Delodajalci potem kar hitro poskrbijo, da niso več dolžniki, samo da njihovi delavci prek telefona iz Fursa ne bi dobili več obvestila o neplačanih prispevkih.
Fursovo obvestilo je delavce opogumilo
Fursov podpis pod obvestilom je zalegel. Delavce je opogumil, da stopijo s telefonom v roki do svojih delodajalcev, jim pokažejo podpis Furs in zahtevajo pojasnilo. Vendar se ne ustavijo le pri tem. Zahtevajo celo plačo. Cela plača namreč ni le neto plača, ki jo dobi delavec v žep, potem ko mora delodajalec v njegovem imenu poslati na ustrezne naslove prispevke, akontacijo dohodnine in še kaj. Delavec prodaja svoje delo za bruto plačo. Torej mora dobiti tudi vse pripadajoče mu obvezne prispevke: za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter za zaposlovanje in starševsko varstvo. Delodajalci pa tudi niso po župi priplavali, vedo, da z neplačevanjem prispevkov kršijo temeljne pravice delavcev in da je to kaznivo. Na srečo se delavci vse bolj zavedajo, da bo tudi od plačanih prispevkov odvisno, kakšna starost jih čaka, in si, ko bodo šli po pravice in pokojnino, ne želijo slišati "saj vam niso plačali prispevkov". Predstavnik za odnose z javnostmi v finančni upravi Stojan Glavač nam je to potrdil, ko je zadovoljno povedal, da si želi, da bi jih obveščali o neobračunanih in/ali neplačanih prispevkih vsak mesec okoli tisoč delavcev več.
Delodajalci se že redkeje spozabijo
Ali lahko po trikratnem pošiljanju sporočil že rečemo, da delodajalci v svojem kolektivu ne upajo več tvegati ognja v strehi in prav zaradi tega vse bolj zgledno skrbijo za prispevke? V Fursu, pravi Glavač, so skoraj prepričani, da je tako obveščanje prispevalo k zmanjšanju neplačevanja prispevkov. "Podatki kažejo, da se delodajalci delavcev, ki so registrirani v mobilno aplikacijo eDavki, redkeje izogibajo plačevanju prispevkov za socialno varnost," trdijo. In ne pozabijo spomniti tako delavcev kot delodajalcev, da so pristojni za prispevke še zmeraj oni, Furs. Če delodajalec ne bo oddal obračuna prispevkov, ga bodo spomnili, da naj to stori, če prispevkov ne bo plačal, pa ga čaka davčna izvršba.
Odličen nadzor od spodaj navzgor
Čeprav je tehnološko rešitev zasnoval državni organ, je Fursova aplikacija eDavki odličen primer "podzora", torej nadzora "od spodaj navzgor". Nadzorne tehnologije namreč niso nujno namenjene temu, da delodajalci spremljajo dejavnosti zaposlenih, temveč lahko omogočijo, da zaposleni gledajo pod prste delodajalcem in odločevalcem, je antropolog dr. Dan Podjed ocenil dejstvo, da so telefoni postali učinkoviti inšpektorji nadrejenih. Ljudje, ki se sicer pokorno podrejajo nadzoru in pravilom, se sami prelevijo v inšpektorje ter dobijo možnost vplivanja na delodajalce in kontroliranja njihovih praks.
Če je nadzorna aplikacija dobro zasnovana, je lahko bistveno bolj učinkovita od inšpektorja, ki je še vedno zgolj človek in ne more redno in vestno spremljati dejanj tisočev delodajalcev. Tehnološka rešitev pa jih lahko nadzira, in to vse naenkrat in brez prestanka. Učinkuje torej kot vsevidno "božje oko", ki bdi nad delodajalcem in delavcu nemudoma sporoči, če njegov prispevek ni plačan. "Posebej pomembno je, da je tovrstni nadzor takojšen," opozarja Podjed. "V preteklosti so mnogi delavci šele čez mesece ali celo leta izvedeli, da njihovi prispevki niso bili plačani, tovrstne aplikacije pa zagotavljajo veliko hitrejši dostop do podatkov in sprotno ukrepanje. Seveda pa je pri takšnih oblikah tehnološkega nadzora bistveno, da ostanejo orodje v rokah delavcev in se ne prelevijo v zastraševalni mehanizem države. Podzor se namreč hitro prevesi v nadzor - tega pa imamo v naših življenjih že preveč."
Slovenec in pametni telefon
Lani je pametni telefon uporabljalo 87 odstotkov vseh, ki med 16. in 74. letom uporabljajo svetovni splet. Ob koncu aprila lani je imelo dostop do interneta 87 odstotkov slovenskih gospodinjstev, 80 odstotkov ljudi v prej omenjenih letih ga je tudi redno uporabljalo, večina na telefonu. Naš statistični urad je poročal še, da je med 16- in 74-letniki uporabljalo na pametnem telefonu sporočila 94 odstotkov vseh, 91 odstotkov kamero, uro je na telefonu preverjalo 83 odstotkov vseh, budilko si jih je nastavilo 82 odstotkov, internet pa je uporabljalo 77 odstotkov omenjenih. Z 72 odstotki sledi uporaba svetilke, z 71 odstotki koledarja, z 69-imi e-pošte, s 60-imi zemljevida in šele nato pridejo na vrsto družabna omrežja, saj pametni telefon za druženje uporablja 55 odstotkov omenjene populacije. Koliko jih je uporabljalo digitalni certifikat? Statistiki poročajo, da 21 odstotkov, v EU 28 pa 17 odstotkov vseh v opisanih letih.
