"Če so pogoji dobri, bom ostal in delal tudi deset, dvajset let. A aneks je bil pritisk," pojasni Edis Kovačević. V Termah Olimia je začel delati oktobra 2017. V zadnjem letu, pripoveduje s sodelavcema Šedinom Hodžićem in Kenanom Osmančevićem, ki sta dala odpoved januarja, so iz podjetja odšli tudi delavci, ki so tam delali po deset, petnajst let. Pogosto so delali po 250, 300 ur na mesec. Plača je ostajala nizka, okoli 900 evrov. "Ko smo se poskusili dogovoriti za boljše pogoje in plače, smo dobili le obljube," pojasnijo. Bivali so v bivalnih kontejnerjih Term Olimia, po dva skupaj. Vsak mesec se jim je zato plača znižala za 50 evrov. Aneks, ki so ga podpisali, pa je določal, da bodo morali plačati še po 75 evrov mesečno in stroške tečaja tujih jezikov, če bodo Terme Olimia zapustili prej kot v štirih letih. "Ko sem odhajal, mi je pravnica rekla, da mi bodo verjetno vzeli okoli 20 odstotkov plače. Nakazali so mi šest evrov in nekaj centov," pove natakar, ki si je medtem našel novo zaposlitev.
Na inšpektorat in policijo ali državno tožilstvo
Na policiji pojasnjujejo, da prejemajo različne prijave ravnanj na škodo delavcev in v primerih razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj tudi ukrepajo. V konkretnem primeru, pravijo, bi lahko bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Ob tem svetujejo, naj "delavci, če so deležni tovrstnih 'zahtev' delodajalcev, o tem seznanijo inšpektorat za delo, v primeru razlogov za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja pa lahko oškodovanci podajo prijavo, ki ji priložijo vse konkretne razpoložljive dokaze, na najbližjo enoto policije ali na pristojno okrožno državno tožilstvo".
Terme: Na trgu ni kadra
V Termah Olimia pravijo, da je bila taka višina zadnje plače posledica sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in da je delavec "dobil nakazilo, znižano za neporavnane obveznosti". Vasja Čretnik zanika, da bi s takim režimom posegali v pravico do svobode dela ali omejevali možnosti delavcev, da si najdejo drugo zaposlitev. Vedo, da je delo naporno. "Na trgu dela ni dovolj ustreznega kadra, zaradi česar so obstoječi zaposleni nadpovprečno obremenjeni," pojasnjujejo v Termah Olimia, da delavci opravljajo "dodatne prerazporejene ure". Če so te nad mesečnim fondom in jih ne morejo koristiti, zagotavljajo, da jih plačajo po zakonski 130-odstotni postavki. V sporočilu za javnost so opozorili tudi na težave, ki jih delodajalcem prinaša svoboda dela. "Delavci kljub trudu podjetja in investiciji vanje že po nekaj mesecih odidejo k drugim delodajalcem, pogosto k nelojalni konkurenci, velikokrat tudi v Avstrijo in Nemčijo," pravijo v podjetju, da so se znašli "v izjemno težki situaciji, ko smo ostali brez že tako potrebnih delavcev, katerim smo ponudili zelo stimulativne pogoje za delo".
Pravniška etika
V Delavski svetovalnici naštevajo poziv parlamentarcem pred letom dni, srečanje na notranjem ministrstvu in sodelovanje z ministrstvom za pravosodje ter opozorila, ki so jih naslovili tudi na slovenske poslance v parlamentu EU. "Žal ne moremo reči, da gre za prakse preteklosti, ampak so se razširile od malih posrednikov do večjih delodajalcev," Goran Lukić opozori na učinke nedelujočega nadzora. Delodajalci grozijo delavcem, da jim bodo, če bodo odšli od njih, zaračunali stroške pridobitve dovoljenj, povezanih z zaposlitvijo, pogodbene kazni, stroške izobraževanj ali celo delovno opremo. Pogodbe in sporazumi, ki jih na Delavsko svetovalnico prinesejo delavci z vseh koncev Slovenije, so dokazi o bolj in manj prefinjenem izsiljevanju. Prejšnji mesec jim je uspelo izboriti si prvostopenjsko sodbo koprskega delovnega sodišča, da je pogodbeno določilo o finančnem kaznovanju delavca, če ta prehitro zapusti delodajalca, protiustavno.
Aneks je določal plačilo po 75 evrov mesečno in stroškov tečaja jezikov, če terme zapustijo prej kot v štirih letih
