Vida Božičko
Trenutna registrirana brezposelnost je ena najnižjih doslej. V letu 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka. Nižja je bila le še leta 2008, ko je znašala 4,4 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti smo imeli leta 2013, ko je bila 10,1-odstotna.
Trenutna registrirana brezposelnost je ena najnižjih doslej. V letu 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka. Nižja je bila le še leta 2008, ko je znašala 4,4 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti smo imeli leta 2013, ko je bila 10,1-odstotna.
Hkrati z večjo delovno aktivnostjo pa ne rastejo tudi delavske pravice. Prej nasprotno. Prekarnih oblik dela je čedalje več. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2021 prekarno delo opravljalo 58.000 ljudi, kar predstavlja šest odstotkov delovno aktivnih. Med temi je bilo največ, skoraj polovica, študentov. V primerjavi z letom prej se je delež prekarnih delavcev zvišal za 1,3 odstotne točke. Trend rasti se ne umirja.
Hkrati z večjo delovno aktivnostjo pa ne rastejo tudi delavske pravice. Prej nasprotno. Prekarnih oblik dela je čedalje več. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2021 prekarno delo opravljalo 58.000 ljudi, kar predstavlja šest odstotkov delovno aktivnih. Med temi je bilo največ, skoraj polovica, študentov. V primerjavi z letom prej se je delež prekarnih delavcev zvišal za 1,3 odstotne točke. Trend rasti se ne umirja.
Trg dela se spreminja v trg storitev
Trg dela se spreminja v trg storitev
Nikakor torej ni le pomembna statistika o tem, koliko ljudi dela, pač pa tudi to, koliko ljudi opravlja prekarne oblike dela. "Pomembno je, ali gredo ljudje z zavoda v redne zaposlitve, ali odprejo s.p., ali delajo po podjemnih oziroma avtorskih pogodbah. V zadnjih letih se namreč dogaja intenziven premik k temu, da ne govorimo več o trgu dela, pač pa o trgu storitev. S tem ko se tako dojemanje dela širi, vse bolj izginja delavski razred. Počasi ne bomo več govorili o delavskih pravicah in o kršenju pravic, pač pa le še o krčenju teh pravic. Naročniki se na ta način umaknejo od vseh obveznosti," razlaga Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Ocenjuje, da bi se popolni prehod na sistem storitev lahko zgodil že čez nekaj generacij. "Tega namreč sploh ne problematiziramo več, posledično ne sankcioniramo in tako se krog vrti vse hitreje. Če bo šlo tako naprej, se ne bomo pogovarjali o delu, pač pa le še o storitvah," ponavlja.
Nikakor torej ni le pomembna statistika o tem, koliko ljudi dela, pač pa tudi to, koliko ljudi opravlja prekarne oblike dela. "Pomembno je, ali gredo ljudje z zavoda v redne zaposlitve, ali odprejo s.p., ali delajo po podjemnih oziroma avtorskih pogodbah. V zadnjih letih se namreč dogaja intenziven premik k temu, da ne govorimo več o trgu dela, pač pa o trgu storitev. S tem ko se tako dojemanje dela širi, vse bolj izginja delavski razred. Počasi ne bomo več govorili o delavskih pravicah in o kršenju pravic, pač pa le še o krčenju teh pravic. Naročniki se na ta način umaknejo od vseh obveznosti," razlaga Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Ocenjuje, da bi se popolni prehod na sistem storitev lahko zgodil že čez nekaj generacij. "Tega namreč sploh ne problematiziramo več, posledično ne sankcioniramo in tako se krog vrti vse hitreje. Če bo šlo tako naprej, se ne bomo pogovarjali o delu, pač pa le še o storitvah," ponavlja.
Največ kršitev občutijo mladi
Največ kršitev občutijo mladi
Kritični so tudi v Sindikatu Mladi plus, saj so mladi najbolj izpostavljeni takim oblikam dela. Opozarjajo, da so v času epidemije prav mlade najpogosteje odpuščali, študentsko delo se je zmanjšalo skoraj za sto odstotkov, prekarni delavci tudi niso dobili nadomestila za izpad dohodka.
Kritični so tudi v Sindikatu Mladi plus, saj so mladi najbolj izpostavljeni takim oblikam dela. Opozarjajo, da so v času epidemije prav mlade najpogosteje odpuščali, študentsko delo se je zmanjšalo skoraj za sto odstotkov, prekarni delavci tudi niso dobili nadomestila za izpad dohodka.
Predvsem mladi zaposleni so deležni tudi številnih kršitev na delovnem mestu. To so v Sindikatu Mladi plus potrdili z anketo, ki so jo pred kratkim opravili med mladimi. Samo 63 odstotkov mladih je odgovorilo, da jim njihov status na trgu dela ustreza. Med njimi je največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas (78 odstotkov) in študentov (75 odstotkov). Tisti, ki so nezadovoljni, bi si najpogosteje želeli službo za nedoločen čas. Skoraj polovica se jih je že srečala z delom na črno, 44 odstotkov pa jih je omenilo, da jim je kdaj že zamujalo plačilo. Osemdeset odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, velik delež enoosebnih sp-jev pa predstavlja prisilno espejizacijo.
Predvsem mladi zaposleni so deležni tudi številnih kršitev na delovnem mestu. To so v Sindikatu Mladi plus potrdili z anketo, ki so jo pred kratkim opravili med mladimi. Samo 63 odstotkov mladih je odgovorilo, da jim njihov status na trgu dela ustreza. Med njimi je največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas (78 odstotkov) in študentov (75 odstotkov). Tisti, ki so nezadovoljni, bi si najpogosteje želeli službo za nedoločen čas. Skoraj polovica se jih je že srečala z delom na črno, 44 odstotkov pa jih je omenilo, da jim je kdaj že zamujalo plačilo. Osemdeset odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, velik delež enoosebnih sp-jev pa predstavlja prisilno espejizacijo.
Počasi ne bomo več govorili o delavskih pravicah in o kršenju pravic, pač pa le še o krčenju teh pravic
Počasi ne bomo več govorili o delavskih pravicah in o kršenju pravic, pač pa le še o krčenju teh pravic
"A prekarno delo še zdaleč ni več stvar mladih," ob tem dodaja Lukić, zdaj so namreč take oblike dela stvar vseh generacij. "Zadnji taki primeri, s katerimi smo se ukvarjali, so bili tisti, ki so opravljali javnomnenjske raziskave. To delajo tudi starejši. Veliko prekarnosti je tudi v sezonskem delu, pa pri delu v gostinstvu in turizmu, gradbeništvu, pri logistiki, prevozništvu, zavarovalništvu in čiščenju. Tukaj ni omejitev. Vsako delo je lahko tudi prekarno. Vse več je tega tudi pri različnih delih na spletu, ki jih vse bolj povezujemo tudi z delom na domu. Tam pa je nadzor inšpektorjev še težji," pravi.
"A prekarno delo še zdaleč ni več stvar mladih," ob tem dodaja Lukić, zdaj so namreč take oblike dela stvar vseh generacij. "Zadnji taki primeri, s katerimi smo se ukvarjali, so bili tisti, ki so opravljali javnomnenjske raziskave. To delajo tudi starejši. Veliko prekarnosti je tudi v sezonskem delu, pa pri delu v gostinstvu in turizmu, gradbeništvu, pri logistiki, prevozništvu, zavarovalništvu in čiščenju. Tukaj ni omejitev. Vsako delo je lahko tudi prekarno. Vse več je tega tudi pri različnih delih na spletu, ki jih vse bolj povezujemo tudi z delom na domu. Tam pa je nadzor inšpektorjev še težji," pravi.
Nove oblike zahtevajo zakonske okvirje
Nove oblike zahtevajo zakonske okvirje
Prav delo od doma bo treba najprej zakonsko urediti. "Delo od doma se bo po teh dveh letih, ko smo videli, da je marsikje mogoče, zagotovo ohranilo. A pri tem bo treba še marsikaj urediti. Pokazalo se namreč je, da se stapljata delovni in prosti čas. Ljudje se ne znajo odklopiti, pa tudi delodajalci pričakujejo, da so delavci ves čas na voljo. Zakonsko bo treba urediti pravico do odklopa, pravico do uporabe lastnih sredstev, morda bo treba tudi definirati, koliko časa je dovoljeno delo od doma," razmišlja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič.
Prav delo od doma bo treba najprej zakonsko urediti. "Delo od doma se bo po teh dveh letih, ko smo videli, da je marsikje mogoče, zagotovo ohranilo. A pri tem bo treba še marsikaj urediti. Pokazalo se namreč je, da se stapljata delovni in prosti čas. Ljudje se ne znajo odklopiti, pa tudi delodajalci pričakujejo, da so delavci ves čas na voljo. Zakonsko bo treba urediti pravico do odklopa, pravico do uporabe lastnih sredstev, morda bo treba tudi definirati, koliko časa je dovoljeno delo od doma," razmišlja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič.
Drugi trend, o katerem se vse več govori, pa je še skrajšani delovni čas. Glede na to, da imamo osemurni delovnik že več kot sto let, je po mnenju Jerkičeve zagotovo čas, da razmislimo o spremembah. "Krajši delovnik bi moral biti trend moderne družbe. Sploh zato, ker govorimo o avtomatizaciji in digitalizaciji. Vse več dela bi morali opraviti stroji in vse manj ljudje. Sem pa trenutno precej pesimistična. Zdaj, ko na trgu dela manjka okoli 30.000 delavcev, je težko pričakovati, da bi skrajševali delovni čas," dodaja.
Drugi trend, o katerem se vse več govori, pa je še skrajšani delovni čas. Glede na to, da imamo osemurni delovnik že več kot sto let, je po mnenju Jerkičeve zagotovo čas, da razmislimo o spremembah. "Krajši delovnik bi moral biti trend moderne družbe. Sploh zato, ker govorimo o avtomatizaciji in digitalizaciji. Vse več dela bi morali opraviti stroji in vse manj ljudje. Sem pa trenutno precej pesimistična. Zdaj, ko na trgu dela manjka okoli 30.000 delavcev, je težko pričakovati, da bi skrajševali delovni čas," dodaja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
