Foto: PROFIMEDIA
Za tiste, ki smo med pandemijo covida-19 delali od doma, se nam zdi, da smo živeli skoraj izključno skozi zaslone. Pogosto smo ves dan strmeli v računalnik, saj se nismo odklopili niti po končanem delavniku. Morda smo le zamenjali ekran računalnika za TV-ekran, kjer smo pogledali svojo najljubšo TV-oddajo, ali pa za ekran mobilnega telefona, kjer smo skozi objave na družabnih omrežjih aktivno spremljali življenje drugih. Covid ukrepi so se sprostili, tovrstne navade pa ostale.
Zakaj psihologi opozarjajo na nujnost odklopa?
Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, opozarja, da dolgotrajna uporaba naprav z zaslonom povzroča še večjo utrujenost kot sicer, težave s spanjem in tudi druge zdravstvene težave, povezane s sedečim življenjskim slogom, predvsem diabetes, debelost in visok krvni tlak. Omenjene težave pa bistveno vplivajo ne le na splošno počutje posameznika, temveč tudi na akademski in poklicni uspeh, medosebne odnose doma in na delovnem mestu ter splošno opravljanje dela in osredotočenost na delovne naloge.
Kaj lahko storijo delodajalci?
Kako lahko pomagate svojemu timu, da ostane zdrav in osredotočen? Tukaj je nekaj nasvetov psihologinje. Izobraževanje online - da. Naj pa vsekakor poteka v skrbno načrtovanem in odmerjenem času in v okviru delovnega časa.
Omejevanje delovnih nalog z uporabo zaslona. Virtualni sestanki so ena od delovnih nalog, ki ne zahteva samo zaslonov, temveč lahko povzroči utrujenost. Določene sestanke lahko nadomestijo telefonski klic, osebni sestanek ali elektronsko sporočilo. Osebni sestanki imajo tudi pozitiven učinek na odnos med timi in komunikacijo, saj so raziskave pokazale, da so osebne zahteve 34-krat učinkovitejše od pošiljanja zahtev/prošenj po e-pošti. Če se zunaj delovnika opravljajo službene naloge, morajo zaposleni nenehno preverjati sporočila in/ali klice. Tako v bistvu ne morejo naprave preprosto pustiti doma ali oditi na sprehod v gozd brez občutka slabe vesti.
V podjetju je dobrodošlo območje, kjer ljudje skupaj jedo kosilo ali malico, se družijo, kar krepi moralo in viša splošno dobro počutje, obstajajo tudi programi, ki jih za izboljšanje klime v podjetju vodijo strokovnjaki.
Da bi ohranili dobro počutje svojega tima, spodbujali produktivnost in dolgoročno ohranjali zdravje zaposlenih, naj delodajalci poiščejo načine in vzvode v delovnem procesu, da bodo ustrezno spodbujali tudi odklop od naprav z zaslonom, svetuje Kraljičeva. "Glede na trend, da se delo od doma ohranja, vsaj v določenem obsegu, tudi v pokoronskem času, ta problematika zahteva resen razmislek. Na primer, zmotno je pričakovati, da je pri delu od doma zaposleni pred ekranom in dosegljiv za službene potrebe od jutra do večera," poudarja psihologinja.
Na dopust brez računalnika, telefon lahko brez skrbi "založite"
Dobra plat teh naložb je, da delodajalca ne stanejo nujno veliko. Že samo ponovna uvedba fizičnih sestankov bo zaposlenim dala priložnost, da si oddahnejo od večopravilnosti na zaslonih, redni in skrbno načrtovani odmori brez zaslona bodo povečali kognitivne sposobnosti zaposlenih, skupni prostor za druženje pa jih bo denimo odvrnil od brskanja po telefonu med odmorom za malico, našteva sogovornica.
Najpomembnejše od vsega pa je, da delodajalci od zaposlenih ne zahtevajo, naj tudi po službi opravljajo delovne obveznosti doma, preverjajo elektronsko pošto ali celo odgovarjajo nanjo v času dopusta. "Čeprav je tehnologija za večino delovnih mest bistvena, je pomembno tudi, da se zaposlenim omogoči odklop. To dobrodejno vpliva na telesno in psihološko kondicijo zaposlenih. Po analizi ene od raziskav na omrežju LinkedIn se 70 odstotkov ljudi nikoli ne 'odklopi' od dela, tudi ko so na dopustu. Delodajalci lahko k odklopu pripomorejo tudi s tem, da poskrbijo za nujna nadomeščanja in tako zaposlenemu, ki dopustuje, ne bo treba preverjati elektronske pošte oziroma klicev ter nanje odgovarjati," na pomen odklopa od tehnologije predvsem v času letnih dopustov še opozarja Kraljičeva.
"Zmotno je pričakovati, da je v primeru dela od doma zaposleni pred ekranom in dosegljiv za službene potrebe
od jutra do večera"
Najprej ugotovite, za kaj vse porabite svoj čas pred ekrani, svetuje. Kadar namreč želimo spremeniti navade, je priporočljivo, da določeno obdobje (na primer en teden) skrbno beležimo, kdaj in za kaj porabimo ta čas. Pri tem bodimo iskreni in pošteni. Sem spada tudi brskanje po spletu, tik preden zaspimo ali pa med pitjem kave … Skratka, sem šteje prav vse. Morda boste iz ugotovljenega vzorca opazili, kje bi lahko najlažje začeli zmanjševati ta čas. Morda boste opazili tudi določeno manjšo učinkovitost ali celo neučinkovitost v svojem delovnem dnevu.
Kakšne so posledice preživljanja preveč časa za zasloni?
Utrujenost. Po dolgotrajni uporabi naprav z zaslonom številni poročajo o simptomih preobremenjenosti oči, vključno z draženjem oči, suhostjo, utrujenostjo in zamegljenim vidom, nekateri trpijo tudi zaradi glavobola. Ti simptomi lahko otežijo osredotočenost na delovne naloge, lahko tudi povzročijo začasno nezmožnost za delo. Težave s spanjem. Številne študije povezujejo uporabo zaslonov z nespečnostjo in drugimi motnjami spanja. Modra svetloba digitalnih naprav zavira hormon melatonin, ki spodbuja spanje in ljudem preprečuje popoln nočni počitek. Pomanjkanje spanja lahko zmanjša produktivnost in poslabša splošno počutje. Ko nespečnost traja dlje časa, se lahko razvije v bolezensko stanje, ki zahteva zdravstveno pomoč. Zasvojenost z zaslonom. Čas, preživet pred zaslonom, je močno povezan tudi z dopaminom, hormonom, ki prispeva k dobremu počutju in tudi sodeluje v možganskih krogih užitka in nagrajevanja. Kadarkoli vidimo novo objavo v družabnih omrežjih ali dobimo pozitivno reakcijo na katerega od naših tvitov ali objavljenih fotografij, možgani sprostijo dopamin in nas zanihajo k pozitivnosti. Čeprav se ta zvišanja dopamina izrazijo v dobrem počutju, lahko vodijo tudi do "strahu pred izpuščanjem" in želje po preverjanju družbenih omrežij vsakih 30 minut.
Po analizi ene od raziskav se kar 70 odstotkov ljudi nikoli ne "odklopi" od dela, tudi takrat ne, ko so na dopustu.
Kadarkoli dobimo pozitivno reakcijo na katerega od naših tvitov ali objavljenih fotografij, možgani sprostijo dopamin. Čeprav ta sproža dobro počutje, lahko vodi tudi do strahu pred izgubo (tako imenovani FOMO - fear of missing out).
Čezmerna uporaba zaslona lahko vodi do pretiranega mirovanja telesa in socialne izolacije, resnih zdravstvenih težav in več bolniških odsotnosti.
Sedeči življenjski slog. Dolgotrajna uporaba tehnologije je povezana tudi z več kroničnimi zdravstvenimi težavami. Čezmerna uporaba zaslona namreč lahko vodi tudi do sedečega oziroma statičnega vedenja, kot sta pretirano sedenje, pretirano mirovanje telesa in socialna izolacija, ki povzroča težave, kot so diabetes, debelost in visok krvni tlak. To pa lahko vodi v dlje časa trajajoče bolniške odsotnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
