Od julija lani javni uslužbenci ponovno prejemajo del plače za redno delovno uspešnost. Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju znaša najmanj dva odstotka letnih sredstev za osnovne plače in ne več kot pet odstotkov, obseg pa se za vsako leto določi s kolektivno pogodbo oziroma z aneksom k pogodbi. Lahko se izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno, nekateri so tako prvo izplačilo prejeli februarja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi varovanja osebnih podatkov ni razkrilo, koliko znašata najvišje in najnižje izplačilo, smo pa neuradno izvedeli, da so lahko razlike v dodatkih tudi več kot sto evrov.
Glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj pojasni, da večjih pritožb zaradi ocenjevanja ni bilo. "Bilo je nekaj dilem okrog vprašanja samoocenjevanja, ki so ga poskušale uveljaviti nekatere šole. Ker ta princip ni bil dovolj jasno definiran, smo ga odsvetovali," razlaga Štukelj.
"Ocenjevanje s strani delodajalcev je problematično že več kot dve desetletji, saj nekateri vse ocenijo z najvišjo oceno ali pa prihaja do nelogičnih ocen, ki so vezane na simpatije in subjektivne kriterije, ki nimajo nič s kakovostjo dela," razmišlja glavni tajnik šolskega sindikata. "Čudi napoved ministrstva za javno upravo, da bi še povečali pristojnosti vodstvenim kadrom, saj po našem še te pristojnosti, ki jih imajo in so očitne pri ocenjevanju dela, ne znajo uporabiti objektivno," dodaja sindikalist.
Ne za redno delo, za preseganje uspešnosti
Ladislav Pepelnik, ravnatelj OŠ Janka Glazerja Ruše, pojasni, da redno delovno uspešnost izplačujejo trimesečno. Zajemajo pa ocenjevanje znanja in strokovnosti, kakovosti in natančnosti, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela ter inovativnost. Vsak kriterij zajema še pet točk, ki natančneje opredeljujejo konkretno delo ali odnos. Pedagoški kader je tako na primer ocenjen tudi na podlagi udeležb na strokovnih usposabljanjih, uspešnosti reševanja učnih in vzgojnih težav, pravočasnosti, estetsko urejene učilnice v didaktičnem smislu, izvirne izvedbe dogodka na šoli … Zaposleni so sodelovali pri oblikovanju kriterijev, predstavljeni pa so bili na pedagoški konferenci. Kot je dejal Pepelnik, morajo biti jasni, nedvoumni in v veliki meri merljivi. Ravnatelj spremlja delo zaposlenih, opravlja hospitacije, permanentno spremlja njihovo delo. "Za mnoga dela lahko zaposleni predočijo tudi dokaze (odlični rezultati učencev na natečajih, tekmovanjih …), pozoren pa sem tudi na povratne informacije staršev in učencev. Največja prepreka je subjektivnost posameznika, za kar pa je kriva predvsem premajhna samokritičnost," pove ravnatelj, ki sicer prizna, da gre za občutljivo temo. V večini primerov vpliva ocenjevanje na odnos z vodstvom zelo pozitivno, meni ravnatelj, v nasprotnem primeru je treba vzpostaviti dialog in se pogovarjati z argumenti. "Zaposleni morajo dobiti občutek, da so plačani za delo, ki je v okviru pričakovanj, redna delovna uspešnost pa je namenjena za nagrajevanje tistih, ki presegajo ta pričakovanja," razlaga Pepelnik.
Kako se je ocenjevanje izrodilo
Marija Javornik Krečič, pedagoginja in predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru, meni, da vodstveni delavci na mariborski univerzi za tovrstno ocenjevanje niso usposobljeni, saj opažajo, da veliko vlogo pri ocenjevanju igrajo prijateljstva, poznanstva in neprevzemanje odgovornosti ali pa kot varčevalni ukrep vse delavce ocenijo povprečno, tako da se tovrstna izplačila preprečijo. Pogosto je prav ocenjevanje delovne uspešnosti vzvod obračunavanja s posamezniki, ki niso lojalni vodstvu ali si drznejo izraziti kritike, meni. Napovedi o večanju variabilnega dela plače zato sindikat sprejema z zelo velikimi zadržki, ocenjevanje na univerzah pa da se je povsem izrodilo v smer neoliberalnega razumevanja univerze kot podjetja. "Kriterij delovne uspešnosti naj bi bila denar, ki ga posameznik prinese instituciji, in število objav. Slednje ima za posledico objavljanje zaradi objavljanja in medsebojno dogovorjena citiranja (s tem namenom ustanovljene revije, kjer so v ozkih krogih ene in iste osebe avtorji, recenzenti in uredniki hkrati). Takšna logika z osnovnim poslanstvom univerze nima nič," je kritična.
Učitelji: Napredovanje je motivacija
Jaru Torkarju, učitelju na OŠ Jakoba Aljaža Kranj, plača ne predstavlja osnovne motivacije, vendar pa ga višja plača oziroma napredovanje, ki mu ga omogočajo visoke ocene letne delovne uspešnosti za delo, dodatno motivira. Profesorica angleščine na Srednji ekonomski šoli Maribor Margit Berlič Ferlinc ne vidi težav z razumevanjem ocenjevanja. Pravi, da je to letni proces, ki je popolnoma nekonflikten in temelji na izmenjavi mnenj z ravnateljico o procesih, za katere so vsi soodgovorni. "Vsako ocenjevanje pa je motivacija, čeprav se mi zdi, da je vedno pomembna notranja motivacija. Zame zunanje ocenjevanje ne pomeni vrednosti in vrednote, moja vrednost so kvaliteta dela, moje dobro počutje ter dobro počutje in znanje dijakov. Kar ne pomeni, da sem imuna za ocene, ampak jih notranje sprejemam predvsem od tistih, ki jih tudi jaz cenim." Berlič Ferlinčeva pravi, da v svojem delu uživa, zato je aktivna in sodeluje v dodatnih projektih, kar pa prinese dodatne točke. Letna ocena je pomembna za napredovanje v nazive, zato ni zanemarljiva, učinek na plačo pa tudi ne. Če se sicer zahtevni proces vodi pravično, je lahko pomembna motivacija, kadar pa niso znani kriteriji, je lahko nehvaležno.
Dekani z najslabše ocenjenimi opravijo razgovor
Na plačni sistem javnega sektorja in enotna pravila glede ocenjevanja delovne uspešnosti so vezani tudi pedagoški delavci na univerzah, pojasni Janja Hojnik, prorektorica za kakovost, kadre in pravne zadeve na Univerzi v Mariboru. Pristopi k ocenjevanju se po fakultetah razlikujejo. Nekateri dekani imajo bolj točkovno opredeljeno ocenjevanje - denimo upoštevajo točke iz znanstvenih objav, oceno v študentski anketi, pridobljene projekte za fakulteto, drugi pa ocenjujejo bolj na splošno po kriterijih iz pravilnika.
Nekateri vse ocenijo z najvišjo oceno ali pa nelogično, vezano na simpatije in subjektivne kriterije
Pedagoške delavce preko anket ocenjujejo tudi študentje, vendar pa odgovorni opažajo, da so profesorji v nižjih letnikih ocenjeni bolje, na oceno pa vpliva tudi težavnost predmeta. "Dekani z najslabše ocenjenimi opravijo razgovor, na katerem poskušajo dognati, čemu je pripisati slabšo oceno. Da bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja zaradi slabe ocene v anketi, mi ni znano, tudi zato, ker so negativne ocene v anketi zelo redke," pojasni. So pa ocene v študentski anketi upoštevane tudi v habilitacijskih postopkih vsake tri do pet let, ko se do anket opredeli študentski svet. Na univerzi je bolj pomembno napredovanje iz asistenta v docenta, izrednega in rednega profesorja. "Ocena delovne uspešnosti pa daje bolj omejene možnosti za motivacijo zaposlenih," razmišlja prorektorica. Znanstveno delo je težko ocenjevati, saj so očitne razlike med vedami in naporom, ki je vložen v nastajanje posameznega članka ali knjige: "Imamo področja, kjer prevladujejo samostojna avtorstva, članki pa presegajo tudi 100 strani, in področja, kjer pri enem krajšem članku sodeluje preko 1000 avtorjev." Težava pa je tudi, da univerza nima baz, v katerih bi bilo zabeleženo vse delo posameznika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
