Koliko javnih uslužbencev, ki delajo v ministrstvih, njihovih organih, v vladnih službah, v policiji, vojski in zaporih, in so že zdaj lahko prihajali na delo med pol osmo in deveto uro, je imelo v minulih treh tednih daljši popoldan in več časa za družino? Koliko jih je izkoristilo priložnost, da so lahko začeli delati pol ure prej, že ob 7. uri zjutraj in odšli že ob 15. uri in ne šele pol ure kasneje, ko so bile ceste že prepolne pločevine, njihova vožnja domov pa za vsaj pol ure daljša? Čez koliko časa bodo opazili manjše gneče in manj hrupa tudi tisti, ki živijo ob glavnih vpadnicah v velika središča?
Lažje bodo usklajevali poklicno in zasebno življenje
S spremenjeno uredbo o delovnem času v organih državne uprave - tam je bilo 1. junija letos po podatkih ministrstva za javno upravo 30.524 zaposlenih, od tega v civilnem delu 14.435 - je vlada zaposlenim šele nedavno ponudila bolj gibljiv delovni čas, zato je vprašanj več kot odgovorov. Nobena skrivnost pa ni, da je bilo doslej veliko pobud, da bi lahko začeli uradniki delati bolj zgodaj zjutraj. A jim v minulih skoraj dvanajstih letih, odkar je doslej veljavni gibljivi delovni čas podpisal predsednik vlade Janez Janša, pristojni ministri niso prisluhnili. Številni zaposleni v državni upravi, še zlasti "vozači", so zato trdili, da jim služba vzame cel dan in čez teden nimajo nobenega časa ne zase ne za družino. A do ministra za javno upravo Rudija Medveda niso bili slišani. Ta pa je menil, da bi se s spremenjenim delovnim časom tudi naša državna uprava poevropila in postala bolj prijazna do zaposlenih.
Gibljivi delovni čas, kadar delo to omogoča
Tudi doslej je bilo tako, da so lahko uradniki izbirali, ali bodo prišli zjutraj v službo prej kot drugi, če je njihovo delovno mesto to omogočalo. In tudi poslej bo enako. Kadar bo služba to terjala, bo lahko predstojnik določil s soglasjem ministra za javno upravo gibljivi začetek in konec delovnega časa drugače. Pač tako, da bo poskrbel za nemoten potek uradnih ur za stranke in tudi za delovanje služb, ki skrbijo za informacijsko podporo, komunikacije in podobno, da lahko teče delo v upravi gladko. Obvezno bo moral biti po novem javni uslužbenec na delovnem mestu od 9. do 15. ure, ob petkih pa od 9. ure do 14.30 ure. In vsak dan bo moral oddelati še zmeraj praviloma osem ur. Tudi veljavne uradne ure ostajajo nespremenjene. Prav tako pravila igre, ki jim že zdaj javni uslužbenec sledi, da ob mesecu nima premalo ali pa preveč delovnih ur, saj jih lahko prenese v naslednji mesec največ 20.
Poleti od šestih do dveh
"Dva meseca lahko pridemo zaradi vročine delat že ob 6. uri zjutraj in odidemo ob dveh," nam je tudi letos potrdil znanec. Ni pozabil dodati, da bi v najbolj vročih dneh v njihovih starih prostorih ostali brez elektrike, če bi vsi v hiši delali ob običajnih urah in se hkrati hladili z razpoložljivimi klimatskimi napravami.
Tudi v ministrstvu za javno upravo nam je Vanja Režonja Utenkar iz službe za mednarodno sodelovanje in odnose z javnostmi potrdila, da nadaljujejo dolgoletno utečeno prakso. Tistim, ki zaposlenim poleti ne morejo zagotoviti ohlajenih prostorov, omogočijo, da lahko delajo po spremenjenem delovnem času, začnejo denimo bolj zgodaj zjutraj. Ker je zaradi neklimatiziranih prostorov spet prejel take vloge, je tudi letos minister že izdal soglasja za drugačen gibljivi delovni čas.
S spremenjenim delovnim časom bi se naša državna uprava poevropila.