Delovni pogoji se ne prilagajajo starosti delavcev

Slovenski rekorder je na bolniškem dopustu že več kot enajst let. To je do zdaj tudi najdaljša neprekinjena odsotnost z dela zaradi iste bolezni, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako dolga bolniška odsotnost je možna le še v Sloveniji in Bolgariji. To sta namreč edini dve državi v Evropi, ki nimata časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti.

Rekorder že enajst let na bolniškem dopustu

V večini drugih je bolniška odsotnost omejena na leto dni, a to ne pomeni, da so do poškodovanih in bolnih delavcev bolj mačehovski. Ravno obratno, za bolnika začnejo veliko hitreje, že po treh do šestih mesecih bolniške odsotnosti, iskati drugo rešitev. Napotijo ga bodisi na individualno medicinsko rehabilitacijo bodisi ga, glede na zmanjšane delovne sposobnosti, prezaposlijo na drugo delovno mesto, v skrajnem primeru pa po letu dni invalidsko upokojijo.

Večji dostop do zdravstva bi pomenil manj bolniških odsotnosti

Za Slovenijo pa velja še ena posebnost v primerjavi z večino drugih evropskih držav. Nadomestilo za bolniško odsotnost ne le da ni časovno omejeno, ampak ni omejena tudi njegova višina. Tako denimo direktorju, ki se poškoduje pri delu in je upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače, zavod izplačuje tudi več tisoč evrov visoko nadomestilo. Najvišje, ki ga je zavod lani izplačal, je bilo 21.997 evrov bruto. Večina evropskih držav ima določeno najvišje nadomestilo, ki je običajno 2,5-kratnik povprečne plače v državi.

Rešitev tudi v koalicijski pogodbi

"Na reformo invalidskega zavarovanja se vedno pozabi in se že leta potiska na stranski tir," pravi tudi Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Predvsem bi po njegovem morali narediti korenite spremembe in končno ustvariti zakonske pogoje, da bo pravica do poklicne rehabilitacije res temeljna pravica in da se na ta način ljudje čim prej vključijo v delovni proces. To v danem sitemu tako zdravstvenega kot invalidskega zavarovanja ni zagotovljeno, saj se z ljudmi, ki so na bolniškem dopustu, vse premalo aktivno ukvarjamo v smeri ustrezne rehabilitacije in vrnitve v delovni proces. Mnogi med njimi bi ob ustrezni pomoči in ob prilagojenih delovnih razmerah še lahko delali.
Sicer pa meni, da bo treba skrajšati postopke za oceno invalidnosti, kadar ni druge možnosti. "To zahteva tudi spremembe na zdravstvenem področju. Nelogično je, da zavod za zdravstveno zavarovanje ljudem skoraj avtomatično po 30 dneh podaljšuje bolniški stalež, kar lahko traja tudi več let. Glede na to, da ga na predlog osebnih zdravnikov potrdijo v kar 98 odstotkih, to kaže, da gre za zgolj nepotrebno administracijo. Po mojem bi morali ta način podaljševanja bolniške ukiniti in osebnim zdravnikom dati možnost podaljšati bolniško vsaj do šest mesecev, ZZZS pa bi moral izvajati le kontrolo. Po enem letu pa sprožiti postopek za oceno invalidnosti pri Zpizu. Imenovani zdravniki na ZZZS sicer lahko to že zdaj storijo, a v zadnjih desetih letih nismo na zavod dobili niti enega takšnega predloga, ampak skoraj vse od osebnih zdravnikov oziroma še kakšnega od zdravnikov medicine dela. ZZZS pa hkrati nenehno opozarja, da so bolniške pri nas nerazumno dolge tudi zaradi časa trajanja postopkov na Zpizu, tudi za tiste primere, ko postopek kljub večletni bolniški odsotnosti ni bil sprožen. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju dela in skrajšali ljudem čakanje na oceno v invalidski komisiji, bi bilo najbolj smotrno ustanoviti enoten izvedenski organ, ki je tudi sedaj predviden v koalicijski pogodbi," odgovarja Papež.