Vanessa Čokl
Več kot 100 metrov dolgo zaporo iz več kot 400 kubičnih metrov zemlje, betona, opeke so pred desetimi leti, 3. marca 2009, prebili delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik pod vodstvom rudarskega inženirja Mehmedalije Alića. Tistega Zasavca iz BiH, ki je v Srebrenici v moriji v devetdesetih izgubil pol družine, potem pa (v) Sloveniji, ki ga je bila po osamosvojitvi celo izbrisala, iskal tukajšnje mrtve v zunajsodnih pobojih takoj po drugi svetovni vojni. Desetletja režimsko prikrivanih pobojih, zaprtih v molk. Tretjega marca 2009 so prišli do morišča in grobišča v zapuščenem in trdno zabetoniranem Barbarinem rovu pri Laškem. V Hudo Jamo so vojne ujetnike in civiliste, tudi ženske, tudi otroke, z veliko verjetnostjo se predvideva, da Slovence in Hrvate, vozili v pomladi 1945. Nihče jim ni dokazoval krivde. Po ostankih okrog ostankov trupel v jami se je sklepalo, da so jih streljali v tilnik.
Na Dobravi je pokopanih 1425 mrtvih iz Hude Jame
Prva ocena pred desetimi leti je bila, da so rudarji odprli pot k več tisoč mrtvim. Danes je na pokopališču Dobrava v Mariboru pokopanih 1425 mrtvih iz Hude Jame. Jeseni 2016 se jim je, in njihovim družinam, država poskušala opravičiti s pogrebom z državnimi častmi, v navzočnosti predsednika države Boruta Pahorja in s cerkvenim pogrebom, ki ga je vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Na 140 lokacijah se zdaj dela
Sondiranja na 140 lokacijah
Rezime je po Ferenčevih besedah vseeno velik. Na 140 lokacijah tečejo sondiranja oziroma prekopi, delo na terenu je zdaj, po letih zastoja, tako razvejano, da ga pristojno ministrstvo za gospodarstvo ne dohaja več, opozarja Ferenc. Če bo v naslednjih tednih uspel razpis, se bo spomladi oziroma v začetku poletja šlo v izkop domnevno največjega slovenskega grobišča, to je pod Macesnovo gorico. Dr. Mitja Ferenc pričakuje tam malo Hudo Jamo v vseh smislih, zahtevnostnem in po številu žrtev. Ko bodo, kar bo izjemno težko, odstranili kakšnih 1000 kubičnih metrov zemljine in (zminiranih) skal, ki zakrivajo žrtve, pričakujejo odkriti okrog 1500 mrtvih v povojnih pobojih. In še zmeraj vladna komisija čaka zeleno luč za pokop Romov (veliko mladoletnih) v Ljubljani, žrtev medvojnega partizanskega nasilja, ki je vzelo takrat več kot pol dolenjskih Romov ...
