Dileme Nove Slovenije: Primer Hajdinjak in zavoji iz poti v sredino

Valentin Hajdinjak, novi predsednik uprave Darsa, ostaja podpredsednik Nove Slovenije do kongresa. Četudi je prevzel vodenje enega večjih državnih gospodarskih sistemov, se iz vrha koalicijske stranke, ki jo vodi Matej Tonin, ni umaknil. Je pa bil njegov odstop s strankarske funkcije na mizi, po virih iz stranke naj bi bil celo napovedan oziroma naj bi ga Hajdinjak v nekaterih krogih dal celo sam na mizo. Zakaj? Ne gre le za eno doslej bolj odmevnih kadrovanj neposredno iz strankarskih vodstev na ključne funkcije v državnem gospodarstvu, Hajdinjak je v ospredje v Novi Sloveniji prišel skupaj z mlajšo ekipo, ki je bila sicer oster kritik političnih kadrovanj in intervencij v gospodarstvu, kar so očitali predvsem levosredinskim vladam. Celo več: v predvolilnih programih so se "oglaševali" tudi s sloganom Umaknimo politiko iz gospodarstva.

Minister ni postal

V primeru Hajdinjaka ta parola očitno ne velja. Hajdinjak resda ni karierni, poklicni politik, s politiko je bil povezan prek različnih služb v državni upravi, najbolj neposredno kot predstavnik za odnose z javnostmi in vodja kabineta obrambnega ministra Aleša Hojsa. Bil je v resnih kombinacijah, da bi v Janševi tretji vladi prevzel ministrski položaj, a se to ni zgodilo. V prvi Janševi vladi je bil tiskovni predstavnik premierovega kabineta, zato so kljub članstvu v NSi Hajdinjaka mnogi dolgo imeli za Janševega igralca.

Kadrovske (raz)delitve

Da so se o tem, da bi se Hajdinjak s podpredsedniškega položaja po odhodu na Dars poslovil, pogovarjali, so nam v Toninovi stranki potrdili, a naposled je po pogovorih v ožjem vodstvenem krogu prevladal sklep, da ostane do kongresa. Nova Slovenija ima volilne kongrese na dve leti in naslednji naj bi bil jeseni, verjetno novembra, odvisno tudi od epidemiološke slike. Četudi se nekateri naši sogovorniki iz NSi upravičenosti kritik zavedajo, pa so na koncu ocenili, da je za notranjo strankarsko javnost bolje, da Hajdinjak ostane do kongresa, da ne bi prevladalo razmišljanje, da je stranko po zasedbi novega položaja, ob krizni situaciji, v kateri je država zaradi novega koronavirusa, nemudoma postavil na stranski tir. Hajdinjak na novembrskem kongresu sicer naj ne bi več kandidiral za vodstvene pozicije v stranki.

Toninova dveletka

V luči dejstva, da se bliža volilni kongres, kjer so bo (iz)merila tudi podpora aktualnemu vodstvu, je v stranki tudi čas prvih resnejših rekapitulacij položaja stranke in razmer v koaliciji ter politiki. Matej Tonin je Ljudmilo Novak, ki je odstopila po desetih letih vodenja NSi, zamenjal leta 2018 in letos stranko odpeljal v Janševo vlado, kjer je postal obrambni minister. Odločitev ni bila lahka, pomislekov je bilo tudi zaradi zgodovine napornih odnosov z Janšo veliko, a na koncu je prevladalo, da NSi ne more ostati zunaj desnosredinske koalicije in vlade, v katero bi sicer pristopila SMC in Desus, ki sta dotlej imela veliko bolj levosredinsko volilno telo. Matej Tonin, prvak NSi, večkrat pravi, da se je stranka zavedala, v kaj se podaja, in da bo za to na koncu morala plačati tudi določeno ceno. A da je bila in je odločitev pravilna, da je stranka dala na voljo najboljše kadre, ki delajo dobro, v korist države. Tudi v tistem delu politike, ki ni na strani aktualne vlade, je nekaj ocen, da je tretji iz NSi-jeve ministrske trojice, Janez Cigler Kralj, doslej delo opravil zelo korektno, je medijsko prezenten in aktiven.
NSi je sicer v teh mesecih postala lojalen in do Janše nekritičen, prizanesljiv partner. Takšne zgodbe se za NSi sicer vedno niso dobro končale, leta 2008 je stranka po štiriletnem mandatu prve Janševe vlade celo izpadla iz parlamenta, Andrej Bajuk pa je nato odstopil. Mnenja o tem, kako bi se stranka morala obnašati v novi vladi, so deljena, tudi iz razmeroma zelo izpostavljenih vrst stranke se slišijo kdaj tudi kritične ocene, predvsem delovanja Mateja Tonina.

Motnje v repozicioniranju

Tonin je na čelo stranke prišel po tem, ko je dozorela interna politična presoja, da Ljudmila Novak, ki je stranko vrnila v parlament in stabilizirala, večjega preboja ne more narediti. Zato so oblast prevzeli "mladinci" in Tonina promovirali kot slovenskega Sebastiana Kurza. Tonin ga je tudi javno večkrat izpostavil kot vzor. A po dveh letih na čelu NSi je Tonin še daleč od preboja do pozicij, kjer bi lahko krojili vrh slovenske politike, predvsem pa je z ravnanji v Janševi vladi stranka pod vprašaj postavila svojo napoved repozicioniranja, ki jo je sprejela na programskem kongresu v Mariboru. Pot v sredino, so tedaj opredelili svoj renoviran politični kurz. Gotovo je, da prevladujoča smer in diskurz trenutne Janševe vlade to ni.