Še bolj kot afera zaradi konjskega mesa je nedavna poljska afera sprožila plaz razmislekov o mesni industriji, njenih ravnanjih in o nadzoru. Zatajil je evropski sistem obveščanja, zatajil je nadzor na Poljskem in posledično je bilo meso, ki ni nujno okvarjeno, je pa zagotovo sporno, razposlano v različnih oblikah po celi Evropi. In v Slovenijo priromalo kot sestavni del kebabov. Sedemnajst ton mesa sedaj analizirajo in preiskujejo inšpektorji. Sporna praksa klanja bolnih živali se tudi ni izvajala v le eni poljski klavnici, ampak v več njih.
Poleg lekcij, ki se jih na primeru uči EU, je v zgodbi pomembna tudi domača lekcija. Slovensko meso je dobro, tudi nadzor nad njim, a cenovno nekonkurenčno. Mesa, vsaj govejega, tudi ne uvažamo zaradi pomanjkanja lastne reje, temveč zaradi nizkih cen mesa iz tujine. Ni nujno vse uvoženo meso slabo, je pa velikokrat kakovost cenenega mesa iz tujine slabša, kot je kakovost domačega mesa, naši sogovorniki pa opozarjajo, da poceni meso iz uvoza največkrat konča v javnih zavodih.
S tem mesom prehranjujemo najbolj ranljive
Obstaja možnost, da bi se poljska zgodba zgodila pri nas? Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin: "Ne. Pri nas je manjši sistem, manjša država, klavnice so veliko bolj pod nadzorom. V naši klavnici je osem veterinarjev prisotnih vsak dan, in to pri vseh fazah proizvodnje svežega mesa. Če rečem po domače: primer, ki se je zgodil na Poljskem, je čisto mafijski posel. V Celjskih mesninah delamo samo s slovenskim mesom, lani smo zaklali 22.000 govedi le iz Slovenije. Je pa treba povedati, da je v Sloveniji tudi poljsko meso, ki prihaja zaradi nižjih cen, in na žalost ga je največ v javnih zavodih. Torej v inštitucijah, kjer veljajo pravila javnega naročanja in je pomembna samo cena."
Kakovostno slovensko meso namreč težko cenovno konkurira dumpinškim cenam iz Poljske in drugih držav, dodaja Krivec in poudarja: "To je težava, ki jo bo treba rešiti, a za spreminjanje sistema javnega naročanja je odgovorna država."
Izbrana kakovost
Ivan Lenart, direktor Kmetijske zadruge Rače, ki slovi po kakovostni ponudbi, pritrdi: "Že v začetkih zadruge smo se odločili, da bomo delali izključno s slovensko surovino. Ko je z leti proizvodnja rasla, smo povabili k sodelovanju sosednji zadrugi Lenart in Ptuj, predvsem za prašiče. Za govedino imamo svoje dobavitelje s Pohorja in Dravskega polja." So kdaj že zavrnili živali zaradi nepravilnosti? "To se ne more zgoditi, ker spremljamo že rejce same. Vemo, kakšna mora biti reja, in živina pride od blizu, iz kroga 10 do 15 kilometrov. Sploh je v Sloveniji izločitev zelo malo. Že sistem Izbrana kakovost pomeni prvo linijo nadzora in jo morajo rejci upoštevati. Pri sprejemu v klavni obrat so dnevno prisotni dva ali trije veterinarji, spremljajo cel postopek in skrbijo za dobrobit živali, nadzor poteka skozi celo linijo, šele nato dobi meso pečat. Drugi je sistem sledljivosti, od rejca do kosa mesa v trgovini."
Želijo naročati več lokalno pridelane hrane
Od kod in kako naročajo mesne izdelke, smo povprašali v Domu Danice Vogrinec in v UKC Maribor. V domu za starostnike so izkoristili vse izjeme, ki jih dovoljuje zakon o javnem naročanju, in tako naročajo pretežno slovensko meso. Dolgoletne izkušnje pri dobavi živil namreč kažejo, da je veliko težav pri dobavi kakovostnega mesa in mesnih izdelkov, zato so se povezali z lokalnimi dobavitelji slovenskega mesa in mesnih izdelkov ter z njimi po načelu kratkih verig sklenili pogodbe za dobavo. Tako so izkoristili maksimalne možnosti naročanja živil lokalnih pridelovalcev v skladu z zakonodajo, a bi si želeli vključiti v prehrano za starostnike še več lokalno pridelane hrane. "Za dobro počutje naših stanovalcev je to velikega pomena. Lokalno pridelana hrana je kakovostnejša in tudi bolj okusna, naši stanovalci se ob tem počutijo bolj domače."
"Na žalost s tem mesom prehranjujemo najbolj občutljive kategorije prebivalstva, kot so otroci, bolniki, starejši"
