Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pred dnevi predstavila predlog zakonodaje, ki zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepoveduje samoplačniško delo pri zasebnikih. Gre za prakso, ki se je v zadnjih letih najbolj uveljavila v programih diagnostike, ortopedije in dermatologije. Širi pa se očitno tudi na področje matičnih celic, ki je eno najbolj občutljivih v medicini.
Vrsto let so bili namreč postopki ločevanja in zbiranja sestavin krvi, v medicini znani kot afereza, v izključni domeni državnega Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM). Tam so se odločno upirali temu, da bi jih lahko same opravljale tudi nekatere javne bolnišnice. Vsak poizkus, da bi se to zgodilo, so označevali za škodljivo in nepotrebno početje.
Razkrivamo, da postopke afereze in čiščenja krvne plazme v Sloveniji že nekaj mesecev ponuja podjetje Tass Logistik. To nima zaposlenih, registrirano pa je za cestni tovorni promet. V spletnih oglasih kot svojega zdravnika navaja Primoža Poženela, nekdanjega strokovnega direktorja ZTM, ki je še vedno zaposlen v tej instituciji.
V ZTM o tem, da Poženel popoldne dela za zasebno podjetje, uradno ne vedo ničesar. Poženel pravi, da so njegovo ime na spletno stran dodali brez privolitve, saj da "je šlo za enkratno pomoč". Kdo je v ozadju podjetja? Kako je povezano z ZTM? In kaj je z regulacijo postopkov s človeškimi tkivi?
Klinika brez zaposlenih
V začetku poletja so se na družbenih omrežjih pojavili oglasi za terapevtsko aferezo. Objavila jih je domžalska klinika Future Cells, kjer se je mogoče za slabih pet tisoč evrov naročiti na čiščenje krvne plazme, za nekaj tisočakov več pa opraviti zdravljenje z matičnimi celicami.
Toda za kliniko dejansko stoji podjetje Tass Logistik, ki nima zaposlenih. Njegova lastnika sta Sabina in Zvonko Štefanič, sedež pa ima v stanovanjski hiši sredi Komende. Glavna dejavnost podjetja je cestni tovorni promet, lani spomladi pa sta ga lastnika registrirala še za "druge zdravstvene dejavnosti". Podjetje je imelo lani slabih 88 tisoč evrov prihodkov, kar je tretjino manj kot leta 2022, in za 76 tisoč evrov dolgov. Še 56 tisoč evrov je posodilo naprej, verjetno kateremu od lastnikov.
Iz spletne strani je razvidno, da Future Cells dejansko ni klinika, ampak prej ime programa. Kot "naša klinika" je namreč navedeno ime klinike Estetical iz Kopra, ki je v lasti plastičnega kirurga Amadeja Laha.
Kljub temu podjetje stranke s spletnimi oglasi vabi na preglede k "našim zdravnikom". V teh oglasih poimensko navaja le enega: Primoža Poženela, sicer predsednika strokovnega sveta za transfuzijsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki je eden vodilnih zaposlenih na ZTM. Tam so poudarili, da Poženel soglasja za to delo v podjetju Tass Logistik ali kliniki Future Cells nima. Da je kadarkoli delal za podjetje, so na zavodu izvedeli iz naših vprašanj.
Na vprašanje, ali je soglasje dobil, je Poženel odgovoril, da ne, ker "za Future Cells ne opravljam storitve oziroma dela". "Sodelovanje z njimi ni formalizirano, ne gre za delo. Šlo je za enkratno pomoč pri pregledu indikacij za terapevtsko aferezo. Moje ime so dodali na spletno stran brez moje privolitve," nam je pojasnil Poženel.
Še leta 2022 pisali ministru, naj prepreči veliko škodo
Ti oglasi so toliko bolj presenetljivi, ker so v ZTM do zdaj ostro nasprotovali, da bi postopke afereze v Sloveniji opravljal še kdo drug.
Ko so v UKC Ljubljana poleti 2022 objavili javni razpis, s katerim so želeli kupiti sistem za te postopke, so iz ZTM poslali jezno pismo tedanjemu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. "Od kje potreba UKC Ljubljana, da vzpostavi zahtevno in zelo drago dejavnost, če jo ima slovensko zdravstvo že na voljo, ponaša pa se s strokovno odličnostjo?" so člani sveta zavoda ZTM opozorili v pismu. Poudarili so, da bi šlo v tem primeru za "zgrešeno odločitev".
Na Bešiča Loredana so se takrat z istimi opozorili obrnili še specialisti transfuzijske medicine z ZTM, med njimi je bil tudi Poženel. Opozorili so, da se lahko dejavnost celičnih terapij izvaja le z visoko specializiranim medicinskim in laboratorijskim osebjem, ustreznimi prostori, najprestižnejšimi akreditacijami in dolgoletnimi izkušnjami, ki so ključne za kakovostno obravnavo bolnikov. Prosili so ga za "nujno posredovanje za preprečitev velike škode za slovensko zdravstvo".
Kako gre torej to skupaj z delom za kliniko Future Cells?
ZTM terja 68 tisoč evrov od lastnika klinike
"Dela zanjo ne morem komentirati, ker ga za njih ne opravljam. Pri afereznih postopkih pa je pomembno vedeti, za kakšne aferezne postopke gre. UKC je želel podvajati celične afereze, ki jih na ZTM izvajamo za namen transplantacije krvotvornih matičnih celic in nimajo nič skupnega s terapevtskimi aferezami, ki jih ponuja Future Cells. Gre za dve popolnoma različni obliki zdravljenja," odgovarja Poženel.
Toda zgodba ima še eno razsežnost: Zvonko Štefanič, eden od lastnikov klinike Future Cells, je namreč že desetletje v pravnem sporu z ZTM, kjer je zaposlen Poženel. Javni zavod, ki ga vodi Peter Kavčič, je proti Štefaniču sprožil izvršbo v višini 68 tisoč evrov in lani celo vpisal "plombo" na njegovem premoženju.
Štefanič je sicer nekdanji solastnik Biobanke, ki jo je pred desetimi leti prodal švicarski družbi MBSI. Takrat je ustanovil konkurenčno podjetje FH-S, ki se predstavlja kot "biobanka številka ena v Sloveniji". Lani je imelo četrt milijona evrov prihodkov. Vsa Štefaničeva podjetja pri poslovanju ustvarjajo malo dobička. Večino denarnih sredstev, ki so jih v zadnjih letih pridobila bodisi s poslovanjem bodisi so si jih izposodila, pa so posodila naprej.
Zdravstveni programi v Sloveniji so sicer pristojnost zdravstvenega sveta, ki je najvišji posvetovalni organ vsakega ministra na področju zdravstvene dejavnosti. O tem, ali se bodo izvajali v Sloveniji, odloča posebna komisija pri svetu. Na ministrstvu so nam pojasnili, da zdravstveni svet v tem mandatu ni prejel nobene vloge za program ali dejavnost, ki bi jo poslalo podjetje Tass Logistik ali klinika Future Cells.
