Ko je vodenje ministrstva za zdravje lani jeseni prevzela Valentina Prevolnik Rupel, je njen glavni svetovalec postal Dorjan Marušič, nekdanji minister v vladi Boruta Pahorja. V zadnjih mesecih je imel pomemben vpliv na nekatere odločitve ministrstva. Še vedno je tudi namestnik vodje strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja. Toda ves ta čas zaseda še eno funkcijo, ki odpira vprašanje, za čigave interese v resnici dela.
Marušič je namreč že več let član odbora za socialno-ekonomska vprašanja pri zdravniški zbornici, eni najmočnejših lobističnih organizacij v domačem zdravstvu. Isti odbor zbornico zastopa v pogajanjih o izhodiščih za cene zdravstvenih storitev, pri katerih na drugi strani mize sodeluje tudi ministrstvo, ki mu Marušič hkrati svetuje. Na čelu odbora, v katerem sedi Marušič, je že več let kirurg Marko Bitenc, najvplivnejši zasebni zdravnik pri nas.
Kaj o tem, da Marušič hkrati sedi na dveh stolih, menijo na ministrstvu za zdravje, za zdaj ni mogoče izvedeti. Poslali smo jim več vprašanj, na katera včeraj nismo dobili odgovora. Zanimalo nas je, ali ocenjujejo, da gre pri tem za konflikt interesov. Prav tako smo želeli preveriti, ali in kdaj jih je Marušič obvestil, da bo v odboru sedel tudi v novem mandatu Bojane Beović na čelu zdravniške zbornice.
Svetovalec z velikim vplivom
Sedanja ministrica in Dorjan Marušič imata skupno zgodovino. Ko je Marušič leta 2010 postal minister, je bila Valentina Prevolnik Rupel njegova svetovalka. Dobro desetletje pozneje sta vlogi zamenjala. Decembra lani je Marušič z ministrstvom, ki ga je že vodila Prevolnik Rupel, podpisal pogodbo za "svetovanje na področju inovativne zdravstvene politike". Do konca leta 2026, ko se izteče, lahko Marušiču prinese največ dobrih 60 tisoč evrov bruto.
Marušič ima na ministrstvu velik vpliv. Bil je član delovne skupine, ki je pripravila usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Ministrica ga je imenovala tudi v delovno skupino za pripravo zakona o kakovosti in varnosti, ki je po njenih besedah ena od prednostnih nalog ministrstva. V zdravstvenih krogih je bilo mogoče slišati več pomislekov o Marušičevi vlogi pri pripravi tega zakona. Je namreč ustanovitelj in nekdanji lastnik podjetja za akreditacijo bolnišnic, ki mu novi zakon odpira vrata do novih poslov.
Poznavalci dogajanja v zdravstvu so Marušičeve prstne odtise videli tudi pri odločitvi ministrstva, da za posebnega svetovalca pri pripravi zakona o psihoterapiji najame Aleša Živkoviča. Gre za nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance, pozneje pa podjetnika, ki je med drugim razvijal aplikacijo za zmenke. Živkovič je namreč ministrstvu svetoval že v času, ko ga je vodil Marušič.
Sedi v odboru, ki se pogaja z ministrstvom
Toda Marušič v domačem zdravstvu nastopa še v eni vlogi. Sedi namreč v odboru za socialno-ekonomska vprašanja pri zdravniški zbornici, ki se ukvarja s spremembami in predlogi financiranja zdravstvenih programov.
Bistvo je naslednje: odbor, v katerem sedi Marušič, zastopa zbornico pri pogajanjih glede izhodišč za oblikovanje vrednosti programov in cen zdravstvenih storitev. Ta so del splošnega dogovora, ki določa način delitve denarja iz javne zdravstvene blagajne. Pri njegovem oblikovanju ob zdravniški zbornici, združenju zdravstvenih zavodov, zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in drugih organizacijah sodeluje tudi ministrstvo za zdravje.
Težava za Marušiča je, da bi morali biti interesi ministrstva pri plačevanju zdravstvenih storitev drugačni od interesov najvplivnejših ljudi iz zdravniške zbornice.
Primer: javne bolnišnice in zdravstveni domovi v zadnjih tednih opozarjajo, da jim javna zdravstvena blagajna za storitve plačuje isto ceno kot zasebnim klinikam, četudi lahko slednje iste storitve opravljajo bistveno ceneje. Zanje namreč prek pogodb najemajo zdravnike iz javnih bolnišnic, s čimer imajo nižje stroške dela. Prav tako jim ni treba zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva, urgence in vseh preiskav, ki jih javne bolnišnice morajo.
Zasebnim klinikam je zato v interesu, da se sedanja ureditev financiranja ne spremeni. Pri najbolj donosnih programih jim namreč omogoča visoke dobičke, ki ga ustvarjajo - v zdravniškem žargonu - s "štancanjem" enostavnejših posegov. Medtem v javnih bolnišnicah opozarjajo, da prav sedanja ureditev financiranja daje nepošteno prednost zasebnikom, s čimer se pospešujejo tudi odhodi zdravnikov.
Zastopajo interese zasebnikov
Na čigavo stran se bo v tem sporu postavil Marušič? Na eni strani je glavni svetovalec ministrstva, kjer kot prednostno nalogo vedno znova izpostavljajo zagotovitev kvalitetnega javnega zdravstva. Na drugi strani je član odbora, ki zastopa interese zasebnikov.
Že več let je predsednik odbora Marko Bitenc, lastnik Kirurgije Bitenc, ki je leta 2023 iz javne zdravstvene blagajne prejela rekordnih 8,2 milijona evrov. To je skoraj dva milijona evrov več kot v letu 2022. Bitenc velja za enega najvplivnejših igralcev v domačem zdravstvu. Je nekdanji predsednik zdravniške zbornice, v mandatu nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana pa je veljal za njegovega ključnega neformalnega svetovalca.
Med ostalimi sedmimi člani odbora je mogoče najti zaposlene v Bitenčevem zavodu Zdravje in pri zasebnem kirurgu Tomislavu Klokočovniku, zasebnega radiologa, zasebnega zobozdravnika ...
Tudi Marušič je zasebnik. Je lastnik zdravstvenega zavoda Celjenje, ki ima kardiološko in psihiatrično ambulanto, pomemben del prihodkov pa prejema iz javne zdravstvene blagajne. Pogodbeno dela še za MC Medicor, največjo zasebno kliniko pri nas, ki je lani iz javne blagajne skupaj prejela skoraj 16 milijonov evrov denarja. To je največ med vsemi, pri čemer MC Medicor kot koncesionar praktično vse svoje prihodke prejme od ZZZS.
Ob tem je Marušič še vedno član vladnega strateškega sveta za zdravstvo, ki se ukvarja tudi s "preučitvijo financiranja zdravstvenega sistema". Ob ustanovitvi se je strateški svet zavezal, da bo razpravljal tudi o morebitnem preoblikovanju ZZZS, s katerim se odbor zdravniške zbornice, v katerem je zdaj Marušič, hkrati pogaja o načinu delitve javnega denarja za zdravstvo.
