Rozmari Petek
Ne le sporočilo uprave Premogovnika Velenje (PV), da je v podjetju in hčerinski družbi HTZ 200 ljudi preveč, še marsikaj drugega te dni skrbi zaposlene. Po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvu Večera, so vsaj nekateri zaposleni v PV in HTZ seznanjeni, da njihova krovna družba Holding Slovenske Elektrarne (HSE) načrtuje uvoz premoga. Prvenstveno sicer zato, ker so količine premoga v Velenju omejene. Natančneje, če bi hoteli še naprej pridobivati zadostne količine lignita za nemoteno delovanje šoštanjske šestice do leta 2054, bi morali spodkopati Šoštanj in del proti Topolšici, kar pa je praktično neizvedljivo.
Do leta 2030 bodo rudnik najverjetneje zaprli
Po tirih hitreje kot po hitri cesti
V Skupini HSE so zato že izvedli analize uporabe dodatnih tujih premogov. Po dobljenih podatkih so analizirali predvsem dve varianti: možnost dobave nadomestnega premoga, ki bi se v kurišču TEŠ lahko uporabljal samostojno ali pa kot premog, ki bi ga bilo treba ustrezno mešati. Tako so naredili simulacije mešanja lignita z indonezijskim premogom kot tudi z rjavim premogom z območij nekdanje Jugoslavije. A preden bi se v Šaleški dolini tega lotili, bi potrebovali razkladalno rampo. Po neuradnih podatkih (v HSE na to vprašanje niso odgovorili) že potekajo priprave za preselitev razkladalne postaje iz Trbovelj v Velenje, saj izračuni kažejo, da bodo potrebe po uvoženem premogu hitrejše kot pa gradnja tretje razvojne osi skozi Velenje. Po teoretičnih izračunih naj bi od leta 2020, ko bo drastično upadel izkop lignita, pa do leta 2030 letno uvozili med 600 tisoč in 950 tisoč tonami premoga (najverjetneje naj bi izbrali indonezijski premog, ki ga uporablja Toplarna Ljubljana, prodaja pa ji ga Gorenje).
Strah je pripomogel
Zadnji teden novembra je uprava PV svoje zaposlene prestrašila z objavo, da bo, če bodo imeli še naprej težave z izdelavo odkopnih prog in s tem težave z izpolnjevanjem planov (letos so "prekratki" za 300 ton premoga), okoli 200 zaposlenih v PV in HTZ preveč. Napovedali so, da bodo začeli z mehkimi metodami, saj da je delavec, ki že izpolnjuje pogoje za upokojitev, tudi do 27 odstotkov dražji, pa še v primerjavi z začetnikom ima kar 21 dni dopusta več. "Za upokojitev se je pod pogoji, ki jih je ponudilo podjetje, če se delavci upokojijo do konca leta 2018, od tistih zaposlenih, ki izpolnjujejo vsaj enega od pogojev za upokojitev, do zdaj odločilo 50 ljudi od 120. Številka še ni dokončna, ker od nekaterih zaposlenih še pričakujemo odgovore (zaradi odsotnosti – bolniška ipd.)," so pojasnili v upravi PV, ki jo vodi Ludvik Golob.
Ob tem so nekoliko prestrašili tudi sindikate, saj glede na poslovne rezultate (letošnja izguba bo znašala okoli 4,2 milijona evrov) božičnice ne upajo terjati.
Ideja novih plinskih turbin v TEŠ
Kaj pa po letu 2030? Do tega leta ali pa že malce prej bodo rudnik najverjetneje zaprli, je še razbrati iz dokumentov. Emisijski kuponi se dražijo, letno naj bi TEŠ zanje plačal 80 milijonov evrov (za primerjavo: celoletni strošek dela v Premogovniku Velenje je 54 milijonov). Tako naj bi ne le v Velenju, temveč v večini evropskih držav do tega leta zaključili proizvodnjo in uporabo premoga. V Šoštanju medtem preigravajo možnost dograditve ene ali dveh novih plinskih turbin in parnega turboagregata, ki bi stali na področju blokov 1 do 3. V igri so štiri variante, od najcenejše, s katero bi pridobili dodatnih 141 megavatov moči, do najdražje, ki bi Šoštanju prinesla do 536 megavatov moči. Med potencialnimi dobavitelji so Siemens, Ansaldo in General Electric s cenami od 80 milijonov do 350 milijonov evrov. Zadnja, najdražja varianta po njihovih izračunih sodi med stroškovno najugodnejšo in ob povprečni ceni plina je "celo" cenejša, kot je pri bloku 6, so zapisali. A se že sedaj sprašujejo, ali bodo toliko dodatne proizvodnje lahko tudi prodali. Pa še priklop na omrežje bi morali nadgraditi. Zato kot najbolj realno možnost kljub temu ocenjujejo prvo varianto, najcenejšo.
Vse za stabilno delovanje elektrarne
Na vsa vprašanja, ki smo HSE in TEŠ ob tem zastavili, odgovarjajo izredno skopo. Iz HSE smo prejeli le tole pojasnilo: "Posredujem vam odgovor TEŠ, ki se glasi: Termoelektrarna Šoštanj je ključni energetski objekt za zagotavljanje energetske stabilnosti Republike Slovenije. Ker te stabilnosti ne želimo ogroziti, razmišljamo o vseh razpoložljivih in dopustnih možnostih za za- gotavljanje stabilnega delovanja elektrarne tudi v prihodnje. O alternativnih virih premoga se je razmišljajo že v preteklosti."
Ne preko preprodajalcev
Sedaj se čaka na reakcijo lokalne oblasti, ki je v preteklosti deklarativno ponavljala, da ne dopustijo uvoza. Z besedami, da naj si TEŠ potem prestavijo v prestolnico, je to možnost zavračal velenjski župan Bojan Kontič. "Nam so, če gremo v gradnjo bloka 6, zagotavljali delovna mesta do leta 2054. A mi vseskozi poskušamo ozaveščati, kaj lahko pomeni manjši izkop, zato tudi določene stavkovne zahteve v minuli stavki. Ker, če se bo začelo uvažati, naj to počne PV, ne pa kak trgovec," pravi predsednik sindikata SDRES Asmir Bećarević. Simon Lamot iz sindikata SPESS na scenarije uvoza ne da veliko. "Ne vem, kam bi dali uvoženi premog, ko je našega še dovolj. Ker zagotovo ni cenejši kot naš. V prihodnje je treba zagotoviti le dobro organizacijo dela, dati zaposlene tja, kjer so potrebni, pa bomo lahko odkopavali lignit," komentira Lamot.
