Dober tek

Dve starejši gospe sedita v restavraciji gorskega zdravilišča in čemerno strmita v krožnik. "Prmejduš je hrana tukaj zanič," pravi prva. "Ja," odvrne druga, "pa še porcije so čisto majhne." S tem vicem je Woody Allen v filmu Annie Hall ponazoril svoj odnos do življenja. Bolj ko sem star, manj se mi zdi smešen. Nanj sem pomislil tudi nedavno, ko sem na Svetovnem forumu za demokracijo v Strasbourgu vodil razpravo o krepitvi demokracije v 21. stoletju, ki jo je organizirala Evropska komisija. Za uvod v razpravo je predstavnik mednarodne organizacije IDEA, ki se ukvarja z demokracijo in volitvami, predstavil njihovo najnovejše poročilo o stanju demokracije v svetu. Presenečeni boste, je navdušeno napovedoval pred začetkom predstavitve. In res smo bili. IDEA je na podlagi podrobne analize s svojimi vatli izmerjenega stanja svobode v svetu ugotovila, da demokraciji še nikoli ni šlo bolje kot danes. Svet je vse bolj demokratičen. Število demokratičnih držav je v nenehnem porastu. Vse je super duper, je razlagal navdušeni IDEAlist, na koncu pa vendarle priznal, da obstaja tudi manjši problem. Demokracije je v svetu sicer vedno več, a je vse slabše kvalitete. "Prmejduš so tukaj velike porcije," bi zadovoljno rekla prva gospa. "Ja," bi čemerno odgovorila druga, "ampak hrana je pa vse bolj zanič."
Zaključki poročila, ki ga je pripravila IDEA, so le na videz presenetljivi. Odsevajo razumevanje demokracije, ki se je uveljavilo pred tremi desetletji, ko je Fukujama razglasil konec zgodovine. Po padcu Berlinskega zidu je prevladalo prepričanje, da ideoloških dilem ni več, da je liberalna demokracija zmagala za dve dolžini čolna in da je treba le še vzpostaviti institucionalno infrastrukturo tam, kjer je prej ni bilo, potem pa bomo vsi srečno, mirno in demokratično živeli na veke vekov amen. Demokracija kot Ikea, karton sestavnih delov, šraufenciger in navodila za uporabo. Danes se zdi, da smo se prehitro veselili. Čeprav je, kot zatrjuje IDEA, v svetu verjetno res vse več držav, ki jim je uspelo vzpostaviti minimalno demokratično infrastrukturo, od ustav in zakonov do strankarskega pluralizma, vsaj formalno neodvisnega pravosodja in svobodnih medijev ter vseh drugih institucij, ki jih je treba odkljukati, da te IDEA proglasi za demokracijo, je končni rezultat za mnoge vseeno precejšnje razočaranje.
Nekateri to pojasnjujejo s pomanjkanjem izkušenj. Mnogi se tudi po več desetletjih še vedno izgovarjajo na porodne težave "novih" demokracij, češ, potreben je čas, poglejte Veliko Britanijo, tudi oni niso izgradili demokracije čez noč. Več stoletij so potrebovali, da so dosegli to, kar imajo. Malo potrpljenja, pa bo uspelo tudi nam in bomo imeli takšno demokracijo, kot jo imajo Britanci. Žal se vse bolj zdi, da jo že imamo.