Matej Simič
Slovenija bo s 1. julijem drugič, odkar se je priključila evropski družini, za pol leta prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Odgovorna bo za vodenje dela v Svetu, za oblikovanje kompromisnih rešitev med glavnima zakonodajnima telesoma – Svetom in Evropskim parlamentom – ter za organizacijo sestankov.
Tudi tokrat sodeluje v triu z Nemčijo, ki je predsedovala v drugi polovici leta 2020, in Portugalsko, ki bdi nad delovanjem Sveta v prvi polovici letošnjega leta. Slovenija si bo kot zadnja prizadevala uresničiti cilje 18-mesečnega programa, ki so ga pripravile omenjene države. Ključna prednostna naloga vseh treh predsedstev je izvajanje ukrepov za okrevanje gospodarstva, ki ga je prizadela kriza koronavirusa in krepitev odpornosti nanjo.
V pol leta se bo v Sloveniji odvilo predvidoma 19 dogodkov predsedstva na visoki ravni in 166 na ravni nižji od ministrske, so za Večer dejali na ministrstvu. Večina dogodkov na ministrski in višji ravni bo potekala v protokolarnih objektih na Brdu pri Kranju. {api_embed_photo_R30}656917{/api_embed_photo_R30} Najem drugih nepremičnin za potrebe dogodkov ni predviden. "V primeru sprostitve ukrepov bomo na podlagi teh izhodišč v Sloveniji predvidoma gostili med 10 in 15 tisoč udeležencev dogodkov," so še zapisali na MZZ.
Med njimi naj bi bila tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na srečanju naj bi najvišji politični predstavniki govorili o prihodnosti Evrope ter odnosih med EU in Zahodnim Balkanom. Kot so pojasnili na MZZ, bo srečanje odvisno od epidemioloških razmer.
"Delegacije so praviloma nastanjene v hotelih z najmanj 4 zvezdicami," piše v projektni nalogi ministrstva za zunanje zadeve za izvedbo predsedovanja iz novembra lani. Mednje se bo uvrščal tudi prenovljeni hotel Brdo, je še zapisano. V poštev pa pridejo še hoteli v Ljubljani, Portorožu, Mariboru in na Bledu, so pojasnili na MZZ.
Kaj je Svet Evropske unije?
V Svetu Evropske unije zasedajo ministri članic Unije v desetih različnih sestavah. Svet v času predsedovanja posamezne države zaseda med 30- in 50-krat v različnih sestavah ministrov, piše v projektni nalogi. V tem obdobju pa se zvrsti med 1600 in 2000 uradnih zasedanj različnih delovnih telesa Sveta, še piše.
V šestih mesecih predsedovanja posamezne države se člani Sveta pogajajo o med 500 in 700 različnimi zakonodajnimi osnutki. Skupaj z Evropskim parlamentom sprejmejo le tretjino vseh obravnavanih, je navedeno v nalogi.
V izvedbo predsedovanja bo po podatkih MZZ vključenih 2500 državnih uradnikov in približno 70 študentov ter zunanjih izvajalcev. Predvidevajo do 350 zaposlitev za določen čas. Število vključenih kadrov bo odvisno od poteka dogodkov v živo ali na daljavo.
Tudi od tega je odvisna cena predsedovanja. Višina stroškov, ki vključujejo, denimo, nakup tehnične opreme za komunikacijo na daljavo, vozni park in število kadrov ter njihovo izobraževanje, je ocenjena na 80 milijonov evrov, piše v projektni nalogi ministrstva. Zaradi morebitne izvedbe dogodkov na daljavo pričakujejo nižje stroške pri potovanjih, nastanitvah, spremljevalnem programu in obedih.
Polovica Slovencev meni, da Slovenija ne bi smela prevzeti predsedovanja
Polovica prebivalcev Slovenije meni, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU, kaže raziskava inštituta Mediana. Kljub temu pa se 63 odstotkov prebivalcev strinja, da je predsedovanje pomembno za uveljavljanje stališč države.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, podatki kažejo, da se je delež vprašanih, ki se strinjajo, da Slovenija zaradi trenutnega stanja v državi ne bi smela predsedovati Svetu EU, v zadnjem letu zvišal za 16 odstotnih točk, s 34 na 50 odstotkov.
Prav tako so v raziskavi ugotovili, da se je v primerjavi z lanskim letom znižal delež tistih, ki menijo, da bo predsedovanje Slovenije priložnost za izboljšanje ugleda države znotraj unije. Ta je letos znašal 61 odstotkov, kar je osem odstotnih točk manj kot lani. (STA)
Na spletnem mestu eNaročanje je sicer objavljenih več javnih naročil za storitve in blago za potrebe predsedovanja. Med njimi je denimo naročilo generalnega sekretariata vlade za storitve konferenčnega tolmačenja, ministrstva za javno upravo za nakup označevalnih elementov in zunanjega ministrstva za najem protokolarnih in drugih vozil. Skupno MZZ naroča 139 limuzin in kombiniranih vozil za potrebe prevoza udeležencev predsedovanja, je razvidno iz javnega naročila.
Gostje bodo prejeli tudi protokolarna in promocijska darila. Kakšna bodo in v kolikšni vrednosti, še ni znano, saj je oblikovanje darilnih paketov – ti se bodo glede na raven gosta razlikovali – še v teku. Na MZZ so pojasnili, da bodo z njimi promovirali slovensko kulturno izročilo in gastronomsko bogastvo.
Predsedovanje Svetu EU leta 2008
Slovenija je Svetu Evropske unije predsedovala že leta 2008. Kakšno je bilo takratno predsedovanje skozi številke?
- Slovenija je za izvedbo predsedovanja porabila 62.374.158 evrov.
- Predsedstvo s skupno 27.597 delegati se je v Sloveniji uradno srečalo 166-krat.
- Spremljalo jih je 847 tolmačev, ki so prevedli 12.800 ur govora.
- Na Brdu pri Kranju je potekalo 122 dogodkov s 16.000 gosti.
- Organizatorji so jim razdelili 32.000 kosil, večerij in malic ter 16.000 sendvičev,
- 98.600 brezalkoholnih pijač in 7000 buteljk slovenskega vina ter
- 57.000 toplih in hladnih napitkov.
- Razdelili so 1003 protokolarna darila, 30.000 kravat in rut s simbolom predsedstva in 27.000 promocijskih daril.
- Organizatorji z 80 limuzinami in 80 enoprostorci so prevozili več kot milijon kilometrov, za kar so porabili okoli 10 milijonov litrov goriva.
- Odvilo se je 260 kulturno-promocijskih prireditev doma in po svetu.
- Dogodkov v Sloveniji se je v sklopu predsedovanja udeležilo 1583 domačih in 928 tujih novinarjev.
- Pri izvedbi predsedovanja je sodelovalo 2720 slovenskih javnih uslužbencev, 133 zunanjih strokovnjakov in 245 študentov.
Vir: eu2008.si
Obiščite spletno stran brez oglasov.
