Dobro, a Gangesa to še ne bo rešilo

Za nami je prvi konec tedna, ko je bilo treba v trgovinah plastične nosilne vrečke plačati, saj niso več na voljo brezplačno - tako je določila evropska direktiva. Slovenski trgovci so plačevanje večinoma uvedli že prej, smo pa razliko opazili na samopostrežnih blagajnah, kjer je treba vrečko zdaj plačati.
Vsaka država članica EU se lahko odloči, da bo iz te prepovedi izvzela zelo lahke plastične nosilne vrečke (z debelino stene 14 mikronov ali manj), ki so na voljo kot primarna embalaža za sveža nepredpakirana živila. Skupaj morata biti izpolnjena oba pogoja (debelina stene in namen uporabe), sicer mora distributer plastično nosilno vrečko potrošniku zaračunati. Sicer slovenski okoljski minister Jure Leben stremi k temu, da se bo prodaja lahkih nosilnih vrečk kar ukinila.

Kupci: Plastika je katastrofa

Stopili smo tudi med potrošnike, saj nas se zanimalo, kako so sprejeli novost. "Zelo podpiram uredbo, plastične vrečke bi morali popolnoma ukiniti. Osebno sem še pred uredbo hodila v trgovino s cekarjem in tudi z njim na samopostrežno blagajno. Zame se torej prav nič ni spremenilo," nam je dejala Katarina. Kot odličen je ukrep ocenila Marija: "Ljudje so občutljivi na denar in jim je škoda vsakega centa, četudi je to zgolj deset centov, zato menim, da plastičnih vrečk na samopostrežnih blagajnah ne bomo množično kupovali. S tem bomo vsaj malo pred plastiko obvarovali našo Zemljo." Da je bil skrajni čas, je dejal Jože: "Menim, da bo zdaj večina ljudi nosila svojo vrečko v trgovino in tako prispevala k manjšemu smetenju okolja." Ukrep je toplo pozdravila tudi Neža: "Ker lahko pridem s svojo vrečko na samopostrežno blagajno, podpiram to novost. Če te možnosti ne bi bilo, je ne bi podpirala."
Manj optimističen je bil Bojan: "Plastika je katastrofa. A na ta način, da bodo plastične nosilne vrečke plačljive, problema ne bomo rešili. Na tem področju bi bilo potrebne več domiselnosti. Zdi se mi, da se država dela norca iz potrošnikov."
Do novosti je bila kritična tudi Ana: "S plastiko onesnažujemo ptice, želve, ribe, gozd in še marsikaj drugega. Da zdaj plačujemo plastične nosilne vrečke, nismo prav nič naredili za okolje, zase in živali. Po moje bi jih morali ukiniti in namesto njih uvesti papirnate, kar velja tudi za vrečke pri sadju, zelenjavi, delikatesi." "Ta ukrep je zgolj kaplja v morje in širše gledano ne bo prinesel globalnega učinka. Samo pomislimo, koliko smo svet že onesnažili, na primer, koliko je onesnažena reka Ganges. Če bi želeli biti učinkoviti z ukrepom, bi morali razviti kakšno ključno novost na področju vrečk," pravi David.

Bolj ambiciozna bi bila prepoved

Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja meni, da bi okolje močno razbremenili, če bi se za ta korak odločili že prej. "Že leta 2010 smo podali predlog Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk (ZOUNV), a žal do sprejetja ni prišlo. Kar se tiče evropske direktive, ki predpisuje prepoved brezplačne distribucije plastičnih vrečk, pa jo je Slovenija prevzela pravočasno. Morda za naš 'okus' premalo ambiciozno. Bolj ambiciozna bi bila vsekakor popolna prepoved. A novi minister za okolje in prostor podpira čimprejšnjo ukinitev plastičnih vrečk, tako da smo optimistični," pravi sogovornica, ki postreže s podatkom, da plastične vrečke v povprečju uporabljamo le 20 minut. Ali bo prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk kaj pripomogla k boljši ozaveščenosti Slovencev, odkrito prizna, da dvomi, da bo zaradi plačljivosti vrečk več posameznikov vedelo, kaj je mikroplastika ali se odgovorno obnašalo tudi pri drugih plastičnih izdelkih, vendar pa je po njenem mnenju strošek gotovo eden od dejavnikov, ki bodo pripomogli, da bo več ljudi prišlo v trgovino s svojo vrečko.

Trgovci: Kakšen starejši še ne ve

V družbi Jager pravijo, da so reakcije kupcev pozitivne. Enako v Mercatorju ugotavljajo, da so potrošniki dobro obveščeni o spremembi, razen kakega starejšega kupca, ki mu pojasnijo, da so odslej tudi vrečke na samopostrežnih blagajnah plačljive. V Lidlu Slovenija pa poudarijo, da brezplačnih nakupovalnih plastičnih vrečk niso nikoli ponujali. Prav tako to velja za Hofer. Tako pri omenjenih trgovcih kot pri Tušu in Sparu so vrečke, ki so namenjene primarnemu pakiranju svežih živil, brezplačne. V Mercatorju pridajo, da na omenjenem področju že testirajo alternative, ki bi jih lahko nadomestile. Prav tako v Lidlu in Hoferju raziskujejo različne alternative možnosti, s tem, da je slednji trgovec lani uvrstil na trg trajnostno vrečko iz bombaža, ki jo lahko kupci uporabljajo za sveža ali nepakirana živila.
V Lidlu Slovenija opažajo, da vse več kupcev kupujejo sadje in zelenjavo z lastnimi vrečkami za večkratno uporabo. V Sparu pa dodajajo, da kot alternativo tem vrečkam na oddelku sadja in zelenjave kupcem ponujajo mrežaste vrečke za večkratno uporabo, z novim letom so uvedli tudi papirnate vrečke ter plastične vrečke iz reciklata. V Tušu pojasnjujejo, da je v njihovih supermarketih na omenjenem oddelku lahko kupci uporabijo 100-odstotno razgradljive vrečke. Njihova želja pa je, da v prihodnje tovrstne vrečke vpeljejo v vse svoje poslovalnice širom Slovenije. Sicer pa se trgovci že več let zavzemajo za to, da bi kupci uporabljali trajnostne nakupovalne vrečke, in jih tako spodbujajo k spreminjanju navad, ki bi imele pozitiven učinek na okolje.
V Mercatorju opozorijo, da niso okolju neprijazne le ''klasične'' plastične nosilne vrečke, ker imajo tudi npr. papirne, biološko razgradljive in tekstilne negativne vplive ne okolje. Cilj direktive je mogoče doseči zgolj s sočasno spremembo potrošniških navad. V Trgovinah Jager dodajajo, da bo v ta namen treba več vložiti v ozaveščanje in vzgojo že v vrtcih in šolah.