Tanja Fajnik Milakovič
Državni svetniki bodo danes odločali, ali bodo vložili odložilni veto na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se ukinja dodatek za delovno aktivnost. Če bodo veto izglasovali, bo moral DZ o zakonski noveli odločati znova, v tem primeru pa je usoda predloga še negotova, saj bi za sprejem novele moralo glasovati vsaj 46 poslancev, minuli teden pa jih je za glasovalo le 34. Za novelo so glasovali poslanci LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi. Proti so bili v SD in Levici, poslanci SAB pa so glasovali različno.
Poziv nevladnih organizacij državnim svetnikom
Nevladne organizacije so na državne svetnice in svetnike še pred sejo naslovile javno pismo, ki so ga podpisale domala vse slovenske humanitarne organizacije, ter opozorile, da bo "novela prizadela 24.209 najrevnejših med nami, brez socialne pomoči bo – po uradnih podatkih ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti (MDDSZ) – ostalo 2.674 odraslih in 1.916 otrok, znižala pa se bo 11.110 odraslim in 8.509 otrokom. Med njimi je 1.273 enostarševskih družin. Novela samohranilki na minimalni plači in z enim otrokom odvzema 197 evrov, samohranilki z dvema otrokoma pa 205 evrov. To niso družine, ki živijo razkošno – to so družine, ki se že zdaj komaj prebijejo skozi mesec. Tudi ni pomembno, da smo ukrep sprejeli sredi gospodarske krize in da je kriza zdaj mimo. Ker to za družine, ki jim ministrstvo namerava odvzeti dodatek, ne igra nobene vloge: kljub splošnemu gospodarskemu blagostanju bodo samo še revnejše. Od poslancev smo lahko slišali, da se bodo že znašle. Drži, brez 70, 100 ali 200 evrov se je mogoče znajti – če si minister ali ministrica, poslanec ali poslanka, direktor ali direktorica. En obisk toplic manj! Ali ena dobra večerja manj! Toda za revne ta vsota ni vprašanje iznajdljivosti, temveč preživetja. Ne dobre večerje, temveč kosa kruha", so med drugim zapisali.
Vladi, ki je trdila, da želi z ukinitvijo dodatka spodbujati zaposlovanje, pa očitajo, da je ob tem zamolčala, da je večina prejemnikov dodatka že zaposlenih. "V delovnem razmerju je 5.412 od 9.964 prejemnikov dodatka, še 448 jih je samozaposlenih, 37 je kmetov in 16 oseb, ki prejemajo kmečko pokojnino oziroma preživnino. Večina dodatka torej ne prejema, ker bi bila brez dela, temveč zaradi svojih tako nizkih plačah, da brez socialne pomoči ne zmorejo preživeti sebe in svojih družin. Vsem tem zato nič ne pomaga, da prihodki od vključitve v aktivno politiko zaposlovanja odslej ne bodo več zmanjševali socialne pomoči, saj kot že zaposleni enostavno niso kandidati za ukrepe aktivne politike zaposlovanja in se lahko za tovrstne dodatne prihodke samo obrišejo pod nosom. Tudi to je vlada zamolčala.
Trdila je tudi, da smo se ujeli v past neaktivnosti in to dokazovala z navedbami, da socialna podpora danes dosega že 91 odstotkov minimalne plače. A je na koncu morala priznati, da od 90 tisoč prejemnikov socialne podpore pomoč v višini 91 odstotkov minimalne plače prejema samo 305 (!) oseb, se pravi le 0,3 odstotka vseh, pa še pri teh je dolgotrajnih prejemnikov samo deset (10!), velika večina ostalih pa takšne podpore ni prejemala več kot en mesec. Da bi bila vladna blamaža še večja, je med prejemniki najvišje socialne podpore kar dve tretjini takšnih, ki ne samo, da niso delomrzneži, kot bi jim rada podtaknila vlada, temveč so celo polno zaposleni, na polni podpori pa so izključno zato, ker jim njihovi delodajalci že tri mesece niso izplačali niti centa plače.
Spoštovani državne svetnice in svetniki, enostavno ni prav, da ob rekordnem proračunu in primerjalno gledano (še vedno) odlični gospodarski rasti pod pragom revščine živi 268.000 Slovencev, od tega 89.000 upokojencev in 52.000 zaposlenih. Ne samo, da je to komaj kaj manj kot sredi gospodarske krize leta 2012, kot v humanitarnih organizacijah vztrajno opozarjamo, se spreminja tudi struktura ljudi, ki potrebujejo pomoč – ponjo zdaj k nam ne prihajajo samo brezposelni in upokojenci, temveč tudi družine z minimalnimi plačami. Z novelo jih zdaj poslanci k nam očitno pošiljajo še več. Ministrica za delo in koalicija bosta na to najbrž odgovorili, da ni normalno, da so socialni izdatki danes, v času gospodarske rasti, višji, kot so bili v času gospodarske krize. A tudi na to so že dobili prepričljiv odgovor. Takole jim je septembra odgovorila voditeljica Odmevov: ampak a ni po zdravi pameti tako, da kadar imaš visoko gospodarsko rast in visoke prihodke, poskrbiš ravno za najnižje socialne sloje?
Če tovrstne zdrave pameti in predvsem solidarnosti do najšibkejših med nami že niso premogli poslanci, ko so prejšnji teden novelo potrdili, upamo, da ju boste vsaj državni svetniki in izglasovali veto nanjo. Od teh sto ali dvesto evrov, ki jih hoče vlada na vse kriplje odvzeti revnim, namreč prav vsak evro šteje in dela razliko, saj v resnici rešuje delček dostojanstva staršev in daje drobec upanja njihovim otrokom," so zaključili poziv svetnikom.
Ukrepu nasprotujejo tudi sindikati
Z odločitvijo poslancev, ki so 29. oktobra podprli ukinitev dodatka za delovno aktivnost, se ne strinjajo tudi v reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko socialnega sveta. V javnem pozivu pred današnjo sejo državnega sveta so zapisali:
"Državni zbor je odločitev sprejel navkljub opozorilom številnih sindikatov in nevladnih organizacij, ki smo opozarjali na dejstvo, da bo zakonska sprememba poslabšala socialno ekonomski položaj nekaterih skupin državljanov, ki danes prejemajo dodatek za delovno aktivnost. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo prizadela tiste posameznike, posameznice in družine, ki že sedaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Med njimi je veliko dolgotrajno brezposelnih, ki so popolnoma odvisni od prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči. Sprememba pa ne bo prizadela zgolj brezposelnih, temveč tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti. To priznava tudi samo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je samo na svoji spletni strani zapisalo, da 'DSP danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije'. Poleg tega opozarjamo, da je bil dodatek za delovno aktivnost uveden prav z namenom in je še vedno v funkciji spodbujanja in ohranjanja motivacije za delo ter izboljšanja zaposljivosti. Predstavlja zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, kljub spremenjenim okoliščinam na trgu dela. Tudi zaradi tovrstnega dodatka je marsikatera brezposelna oseba bila sama aktivnejša pri iskanju zaposlitve in se ni zanašala zgolj na aktivnosti zavoda za zaposlovanje ali objave prostih delovnih mest, predstavljal pa je tudi motivacijo za druge oblike delovne aktivnosti, s katero so brezposelne osebe ohranjale delovne navade in pridobivale delovne izkušnje. To pa seveda ne pomeni, da niso vzporedno dobrodošli tudi ukrepi, ki spodbujajo tudi vključevanje brezposelnih prejemnikov dodatka za delovno aktivnost v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in njihovo opolnomočenje, vendar ne ob njihovem slabšem socialno ekonomskem položaju. Kot izjemno problematično v sindikalnih centralah ocenjujemo tudi obveznost prejemnikov denarne socialne pomoči, ki pod grožnjo znižanja meril za določitev višine minimalnega dohodka za polovico zahteva od brezposelne osebe vključitev v program javnih del. To po našem razumevanju ne izključuje opravljanja del, za katera se zahteva nižja izobrazba, kot jo ima prejemnik denarne socialne pomoči. Menimo, da je omenjena rešitev z več vidikov sporna, predvsem z vidika svobode dela. Vključitve v program javnih del namreč ni mogoče enačiti s sklepanjem kakršne koli druge pogodbe o zaposlitvi, saj gre za specifičen ukrep, iz katerega izhajajo tudi nekatere drugačne (manjše) pogodbene pravice in obveznosti kot sicer pri zaposlitvi, vključno s plačilom za delo. Potrebno je izpostaviti dejstvo, da je eden od pogojev za pridobitev in ohranitev denarne socialne pomoči tudi aktivno reševanje lastnega socialno ekonomskega položaja. Slednji se izkazuje predvsem z vpisom v evidenco brezposelnih oseb, aktivnim iskanjem zaposlitve in vključevanjem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, med katerimi je mogoča tudi vključitev v program javnih del, kar lahko izhaja tudi iz zaposlitvenega načrta, ki po noveli zakona o urejanju trga dela dobiva tudi nekoliko drugačno naravo in težo. Sporna zahteva je tako tudi z vidika sistema obveznosti in morebitnega sankcioniranja prejemnika denarne socialne pomoči po našem prepričanju nesistemska, neustrezna in nekonsistentna. V primeru morebitnih zaznanih odklonov pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih pravic in koriščenju socialnih transferjev, med katerimi je lahko tudi dodatek za delovno aktivnosti ter v primeru potrebe po drugačni kombinaciji ukrepov in socialnih transferjev glede na posamezne ciljne skupine bi bilo mnogo primerneje okrepiti nadzor nad prejemniki, zaostriti pogoje za prejem dodatka ter okrepiti sodelovanje med institucijami. Izpostavljene spremembe zakona o socialno varstvenih prejemkih načenjajo verodostojnost vladnih strank in so v nasprotju s krepitvijo Slovenije kot socialne države, ki stremi k solidarni in vključujoči družbi, ki se odziva na potrebe ljudi in skrbi za njihovo blagostanje. O tem vprašanju ni bila opravljena zadostna javna razprava in voden socialni dialog o vlogi in položaju dodatka za delovno aktivnost v celotnem sistemu socialno varstvenih prejemkov. Predmetni zakon kljub njegovi vsebini in kljub dejstvu, da je bila njegov predlagatelj vlada, ni bil obravnavan na seji Ekonomsko socialnega sveta, da bi se do njega lahko opredelili socialni partnerji in morebiti našli boljše in sprejemljivejše rešitve. Glede na vse navedeno v sindikalnih centralah podpiramo zahtevo za veto državnega sveta na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih in izražamo pričakovanje, da bo državni svet veto podprl. Ponovni preizkus podpore predmetnemu zakonu je po našem prepričanju nenazadnje na mestu tudi glede na nizko število opredeljenih poslancev do zakona ob prvem glasovanju o njegovi vsebini."
