Tanja Fajnik Milakovič
Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi je že skoraj nared, a kot je včeraj povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, ga bodo javno predstavili šele po parlamentarnih počitnicah, tam po 15. avgustu. Rešitve, ki jih bo zakon prinesel, so več ali manj že dorečene, več težav bo imela vladna koalicija z iskanjem dodatnega denarja, ki ga bo treba zagotoviti za njegovo izvajanje.
In kaj si lahko obetajo od zakona starejši, ki potrebujejo tujo pomoč? V Sloveniji je po ministrovih besedah število postelj v domovih sicer nad povprečjem EU, a kljub temu na prosto mesto čaka več kot dvanajst tisoč starejših. Tudi zato, ker je oskrba na domu pomanjkljiva in ne vsem dostopna. Zato je predvideno, da bi določene zdravstvene storitve in nega bile na voljo tudi na domu. Denimo hranjenje po sondi, priprava zdravil, tudi storitve za ohranjanje samostojnosti, fizioterapije in delovne terapije.
Upravičence so razdelili v pet kategorij. Od tistih, ki potrebujejo najmanj zahtevno oskrbo, do tistih z največjimi potrebami po tuji pomoči. Glede na to so določili, kaj bi jim v sklopu zakona pripadalo. Predvidena je tudi e-oskrba, ki pomeni spremljanje predvsem nekaterih bolezenskih stanj oziroma v prvi vrsti poškodb in padcev, ki so pogosti pri starejših. Na ministrstvu za zdravje verjamejo, da bodo na ta način številnim, ki zdaj čakajo na sprejem v dom, omogočili, da bodo lahko dlje časa še živeli v domačem okolju. Načrtujejo tudi pomoč pri financiranju prilagoditve stanovanj, denimo kopalnic, in vgradnje dvigal. Ker pa bo za to treba zagotavljati dodatna sredstva, na ministrstvu razmišljajo, da bi del dodatnega denarja za dolgotrajno oskrbo namenili tudi iz demografskega sklada, če bo ta seveda tako kot zakon o dolgotrajni oskrbi, po dolgih letih vendarle sprejet. (tm)
