Vodja poslanske skupine NSi Horvat je v današnji izjavi za medije pojasnil, da je za evidenco vpogledov v svoje osebne podatke zaprosil po opozorilu državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Žana Mahniča, ki da je po nenapovedanem obisku komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) ugotovil, da so na policiji nepooblaščeno vpogledovali v osebne podatke poslancev in ministrov v času mandata notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
V evidenci je naštel 22 vpogledov policije, za 13 pa jih ne ve, kdo jih je izvajal, zanima ga tudi, zakaj je v njegove podatke vpogledovala informacijska pooblaščenka. Največ vpogledov, šest, jih je bilo po njegovih besedah v času, ko se je oblikovala nova koalicija.
Za evidenco vpogledov so zaprosili tudi njegovi poslanski kolegi, Aleksander Reberšek (NSi) jo je že prejel in s Horvatom sta ugotovila "zanimive časovne korelacije". "Če bo še več poslancev dobilo tovrstne izpise, bomo glede tega resnično zganjali velik hrup, predvsem v smislu vzpostavitve demokracije v tej državi," je znova napovedal Horvat.
Kot je razbrati iz njegovih izjav, se bo sicer obrnil tudi na informacijsko pooblaščenko, saj ne najde nobene povezave, zakaj bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v njegove podatke. "Morda bo na to odgovoril Šarec. Očitki, ki jih dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo, ne držijo, nasprotno, policijsko državo je vzpostavljal, po tem sodeč, Marjan Šarec in njegovi pomagači," je dejal.
Kaj pravi Šarec?
"Kar izvaja Horvat, je preusmerjanje name, prejšnjo vlado. Da bi jaz kakor koli komu naročal take zadeve, je relativno smešno," je na očitke v izjavi novinarjem odgovoril prvak LMŠ in nekdanji premier Šarec.
{twitter}https://twitter.com/StrankaLMS/status/1281607488496971777{/twitter}
Spomnil je, da vpoglede preiskuje informacijska pooblaščenka, ki ji je treba pustiti, da ugotovi, če je kdo od policistov neupravičeno in nepooblaščeno vpogledoval v evidence. Potem naj se to razkrije in kaznuje, je dodal.
Šarcu se je v bran postavil tudi vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, ki meni, da gre za neposreden napad na predsednika največje opozicijske stranke, da se ga diskreditira. Vladi, ki da spodkopava sodstvo, tožilstvo, policijo, parlament in druge javne službe pa očita politični udar.
Glede podatkov, ki so jih dobili Horvat in še nekateri poslanci koalicije, ki so zanje zaprosili, je zaskrbljen tudi predsednik DZ Igor Zorčič. "Nisem podvržen temu, da bi prehitro delal škandal, mislim pa, da bi bilo dobro, da dobimo še več podatkov in iz širše slike ugotovimo, ali je šlo za sistemsko preverjanje določenih poslancev," je dejal. Napovedal je, da bo tudi sam zaprosil za seznam vpogledov v njegove evidence, k temu pa poziva tudi druge poslanske kolege.
Če bi se izkazalo, da je šlo za sistematične vpoglede, se, tako kot Horvat, strinja, da bi šlo za eno največjih afer v Sloveniji.
Tudi v največji koalicijski poslanski skupini SDS so po besedah njenega vodje Danijela Krivca zaprosili za informacijo o vpogledih v evidence, vsi poslanci pa odgovora še niso prejeli. V njegovih izpiskih sicer posebnosti ni, je dejal. Če pa bo pri drugih tega veliko, je to po njegovih besedah čudno in na tej osnovi bodo potrebni naslednji koraki.
Poslanka SMC Monika Gregorčič je danes ugotavljala, da so podatki o vpogledih v njene evidence "milo rečeno nenavadni" in dokaj obsežni, vpogledov je bilo preko deset. "Nekateri vpogledi segajo v obdobje od odstopa nekdanjega premierja do oblikovanja nove vlade, dogajali pa so se tudi sredi noči," je dejala.
Ob tem, kot je pojasnila, še ne želi ničesar soditi, saj bo podala zahtevo za pojasnilo spornih vpogledov. "Morebitni neupravičeni vpogledi bi lahko bili še bolj zanimivi, glede na to, da sem članica Knovsa, ki te službe nadzoruje. Iskreno upam, da moje zaupanje v državo in nekatere službe ne bo omajano," je dodala.
Mesec: "Mislim, da ni nič na tem"
Poslanec SD in predsednik KnovsaMatjaž Nemec pa je pozval k odgovorni in zadržani drži pri komentiranju podatkov, saj je prepričan, da za zdaj še nimajo dovolj informacij, da bi to lahko počeli. Kot je dejal, se s tem ukvarja tudi Knovs, in sicer so o tem spregovorili na zadnji seji, ko so govorili tudi o znanem nenapovedanem nadzoru pooblaščene skupine Knovsa v drugi polovici februarja, ki ga je vodil tedanji poslanec SDS Mahnič.
Odziv Pivčeve
Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo je ob robu obiska mariborskega župana Saša Arsenoviča, takole komentirala policijske vpoglede v osebne mape: "Včeraj sem bila obveščena o prvih izpisih vpogledov v kartoteke. Tudi sama sem zaprosila za izpisek vpogledov v mojo kartoteko in kartoteke moje družine. Glede na to, da sem bila v času ministrovanja prejšnje vlade opozorjena, da se je en vpogled zagotovo zgodil, sem podala zahtevo, da se pregleda, zakaj je bil ta vpogled. V kolikor so ti vpogledi upravičeni in imajo svoje ozadje in postopke speljane, kot je potrebno, ne vidim težav. Če te razlage ni, bodo pristojne institucije in njihovi vodje morali pojasniti, zakaj je do teh vpogledov prihajalo.
Tovrstne teme dajejo posebno neprijeten občutek. Zlasti v času, ko se pogovarjamo o aplikaciji za zaščito javnega zdravja, v ozadju pa se dogajajo takšne stvari. Če niso upravičene, bo zanje potrebna dobra razlaga."
Policija izpostavlja mehanizme za preprečevanje morebitnih zlorab pri vpogledovanju v osebne podatke
Na policiji so v zvezi navedbo poslanca NSi Jožefa Horvata glede vpogledov v njegove osebne podatke dodatno pojasnili, da je normalno, da v nekaterih postopkih pride do večjega števila vpogledov. V zvezi s konkretnim primerom sicer vodijo notranjevarnostni postopek. Policija pa ima mehanizme za preprečevanje tovrstnih zlorab, navajajo.
Po besedah višjega policijskega inšpektorja v službi generalnega direktorja policije Vlada Ilića se v policiji zelo dobro zavedajo pomena varovanja človekovih pravic in svoboščin in v okviru tega tudi pomena varovanja osebnih podatkov posameznikov. Zato imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme, ki jim omogočajo, da učinkovito preprečujejo morebitne zlorabe na tem področju in da tudi ugotavljajo, ali je sleherni uslužbenec policije osebne podatke obdeloval zakonito. "Vsak uslužbenec ima dostop samo do tistih podatkov, ki jih nujno potrebuje za svoje delo," je poudaril.
Če ugotovijo, da bi lahko šlo za zlorabo, jih o tem obvesti občan, ki meni, da mu je nekdo iz vrst policije neopravičeno obdeloval osebni podatek, informacijska pooblaščenka ali celo državni tožilec pa sprožijo notranjevarnostni postopek.
Če ugotovijo, da je šlo za prekršek s področja varstva osebnih podatkov, o tem obvestijo pristojni prekrškovni organ. Če pa so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, obvestijo pristojno državno tožilstvo. Če gre za sum, da je takšno kaznivo dejanje storil policist, pa obvestijo specializirano državno tožilstvo.
Plevnik pojasnil, kako se obdelujejo osebni podatki v policiji
Dodal je, da če ugotovijo, da je pri tem šlo tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, pa izvedejo tudi ustrezne disciplinske postopke.
V zadnjih 10 letih so na policiji sicer ugotovili 44 utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v slabih 100 primerih pa je šlo za prekršek.
Višji policijski inšpektor v sektorju za zaščito podatkov Boris Plevnik je pojasnil, da ima posameznik pravico podati zahtevo o vpogledih v njegove osebne podatke, ne glede na to, zakaj želi preveriti, zakaj policija vodi njegove osebne podatke. Zahtevek poda policiji, ki sproži postopek. "Nudimo vse podatke, do katerih so posamezniki upravičeni, razen če obstaja zakonska podlaga za zadržek posredovanja teh osebnih podatkov," je navedel.
V evidenci kaznivih dejanj podatkov ne posredujejo, dokler ni zaključena policijska preiskava.
Plevnik je še pojasnil, kako se obdelujejo osebni podatki v policiji. Policija na primer prejme neko obvestilo in mora preveriti podatke prijavitelja oz. morebitnega kršitelja. Pri tem nastane prvi vpogled v evidence, bodisi policije ali drugih državnih organov. Pri tem je največkrat vpogled v centralni register prebivalstva, kjer se preverijo ime in priimek, datum rojstva in drugi podatki, bivališče, da ugotovijo nedvoumno identiteto naznanjenega kršitelja ali prijavitelja.
Pri splošnem preverjanju sicer osebe policisti takojšnjega podatka vseh prekrškov ali kaznivih dejanj ne dobijo, ampak morajo najprej izkazati namen, zakaj to osebo preiskujejo in šele nato lahko dobijo podatke iz točno določene evidence.
Horvat je sicer govoril o okoli 20 vpogledih v pol leta. Na policiji se do konkretnega primera ne morejo opredeliti, so pa pojasnili, da obstajajo sledilni zapisi, ki da bodo razkrili morebitno neupravičenost vpogledov.
Ob tem so na policiji še pojasnili, da se zavedajo odgovornosti, da se dela zakonito, nenazadnje pa tudi zagroženih glob in kazni. "Če se je kdaj kdorkoli v policiji odločil, da bo mimo zakona opravljal kakšno nalogo, bo za to tudi odgovarjal," je dejal Ilić, ki sicer meni, da je šlo za opravljanje rednih policijskih nalog.
Policija sicer vodi 31 evidenc na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije in še nekatere po drugih področnih zakonih, na primer o zakonu o prijavi prebivališča in nadzoru državne meje.
Dostop do policijskih evidenc imajo sicer tudi drugi zunanji organi na podlagi zakonov, npr. upravne enote v primeru podaljševanja registracije vozila, pa tudi obveščevalna služba in vojska, npr. za vpogled v evidenco prekrškov za potrebe zaposlovanj.
