Domovi za starejše niso bolnišnice

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
15.04.2020 18:30

Skupnost socialnih zavodov zahteva, da se obolele stanovalce namesti v bolnišnice ali pa se jih preseli na drugo osrednjo lokacijo, lahko tudi iz več domov skupaj, kjer bodo ustrezno izolirani in jim bosta zagotovljena primerna oskrba in zdravljenje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Domu starejših občanov Ljutomer z osebjem pomaga soboška bolnišnica.
Andrej Petelinsek

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v najvišji starostni skupini, torej pri prebivalcih, starejših od 85 let, izrazito visok delež potrjenih okužb z novim virusom covid-19. Tako je bilo v ponedeljek v tej skupini okuženih 250 ljudi na 100.000 prebivalcev. Že eno starostno skupino nižje (75-84 let) je bil ta delež občutno manjši, in sicer 87,9 okuženega na 100.000 prebivalcev.
Kje so razlogi? Eden je zagotovo ta, da "zdravstveni sistem najbolj zazna in registrira tiste bolnike, pri katerih je potek bolezni najtežji, saj potrebujejo zdravstveno oskrbo". "Po dosedanjih izkušnjah je naraščajoča starost dejavnik tveganja za težek potek covida-19, zato potrebuje pregled, diagnostiko in sprejem v bolnišnico več starejših kot mlajših oziroma otrok, pri katerih je potek večinoma lahek," pojasnjujejo.
Vzrok okužb: izbruhi v domovih
Drugi zelo pomembni vzrok za več obolelih v najvišji starostni skupini pa so izbruhi okužb v domovih za starejše. Ob pojavu covida-19 v domovih se namreč poveča pozornost in s tem tudi testiranje vseh ostalih, ki imajo respiratorne znake. Kar 75 odstotkov vseh do zdaj potrjenih smrti zaradi covida-19 v Sloveniji je tako prav iz domov za ostarele. To je precej nad evropskim povprečjem, kjer je odstotek umrlih v domovih okoli 50.
"Pri starejši populaciji gre običajno za številne pridružene kronične bolezni, zaradi katerih lahko vsi umremo. Trenutna umrljivost se glede na podatke za pretekli dve leti bistveno ne razlikuje, po številu umrlih ne odstopamo od let 2018 in 2019. Lani je bilo celo več umrlih. Razlage so različne, tudi to, da smo druge respiratorne bolezni, za katerimi so bolehali starejši v preteklih letih, omejili. Razlogi za umiranje so se zato prevesili na covid-19, zmanjšalo pa se je umiranje zaradi gripe in drugih obolenj. A znanstvenih podatkov o tem nimam," je na včerajšnji vladni tiskovni konferenci pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar.
V strahu pred okužbo
In čeprav v večini slovenskih domov okužb ni, s strahom čakajo, kdaj se bo to zgodilo tudi njim. Večina okuženih namreč potem ostaja na zdravljenju v domovih - navkljub zagotavljanju odgovornih, da predvidene zmogljivosti za zdravljenje bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah niso zapolnjene. "Po naših podatkih je bila od približno 225 okuženih stanovalcev domov na bolnišnično oskrbo napotena izrazita manjšina - približno 30 težje obolelih. Ob tem smo začudeni nad prizadevanji odgovornih, da socialnovarstvene zavode brez pogojev za izvajanje izolacije, kadrov in opreme spreminjajo v zasilne ustanove za zdravljenje starostnikov s koronavirusno boleznijo 19 ob hkratnih javnih zagotovilih, da zmogljivosti v bolnišnicah niso zapolnjene. To predstavlja neenako obravnavo državljanov in kršitev temeljnih človekovih pravic," poudarja vršilec dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.

Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov Slovenije: "Spreminjajo nas v zasilne ustanove za zdravljenje starostnikov."
Osebni arhiv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta