Donacije zasebnih družb v občinske proračune: med dobrimi nameni in zlorabami

Mariborski mestni svet je na majski seji preložil odločanje o načrtovanem umeščanju Hoferjeve bencinske črpalke na Pobrežju in župan Saša Arsenovič je ob tem izpostavil, da bi morala biti velika podjetja, ki jim mesto omogoča dodatne zaslužke, družbeno bolj odgovorna in za kulturo in šport v mestu nameniti več denarja. Zato smo se ozrli po donacijah v smeri zasebno-javnega v nekaj občinah v severovzhodnih regijah. Ta izjava namreč poraja tudi vprašanje, ali bi bil v tem primeru lahko posel kakorkoli pogojevan z dodatnimi prispevki, in v katerih primerih so donacije sploh lahko upravičene.
Donacije zasebnih družb v občinske proračune načeloma same po sebi niso sporne in niti niso redke - če niso neposredno vplačane občinam, so marsikje posredno, prek občinskih zavodov ali društev. Če so donacije transparentne in se za njimi ne skriva neupravičena korist, so tako legitimno darovanje ali zbiranje denarja. To je na primer že v letu 2010 z načelnim mnenjem opredelila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Takrat je zapisala, da donacije kot povsem legitimen način zbiranja sredstev pozdravlja in spodbuja, ker je z njimi tudi mogoče zagotoviti dodatne vire. Hkrati pa je opozorila, da je potrebna pazljivost pri ugotavljanju možnosti, da se za donacijami morebiti ne skrivajo kakšni drugi interesi.

PODRAVJE:
Ptuj z 82 tisoč evri donacij

Mariborska občina, kot je razvidno iz proračuna, sicer pričakuje za 4900 evrov donacij in daril od domačih pravnih oseb. Čigave donacije pričakuje, z občine ne odgovorijo: "Planirane so različne donacije in darila, ki naj bi jih v letu 2019 prejele posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti." K temu dodajo, da je bilo donacij in daril v preteklih letih več. Lani je tako občina prejela za 19.200 evrov donacij, v letu 2017 pa celo za 36.035 evrov. Ptujska občina ima predvidenih za 82 tisoč evrov donacij. Kot pojasnjuje Tatjana Farič, vodja oddelka za javne finance, gre za namenski denar. Fundacija za šport naj bi s 50 tisoč evri sofinancirala obnovo igrišča z umetno travo, 30 tisoč evrov naj bi primaknila Zavarovalnica Sava za preventivne dejavnosti, preostala dva tisočaka pa naj bi domače pravne osebe namenile četrtnim skupnostim za različne dejavnosti, predvsem praznovanja. Praks, da bi prihod podjetij pogojevali z donacijami, po besedah županje Nuške Gajšek ne poznajo.

POMURJE:
Včasih materialni prispevki gradbincev

Mestna občina Murska Sobota ni prejela donacij zasebnih podjetij ne v denarju in ne v obliki investicije v občinske projekte, odgovarjajo v največji pomurski občini. V občini Odranci, kjer deluje družba za proizvodnjo avtodomov Carthago, imajo po besedah župana Ivana Markoje z omenjenim podjetjem od predlani sklenjen dogovor, s katerim se je podjetje obvezalo, da v naslednjih petih letih občini vsako leto nakaže 20 tisoč evrov donacije za več različnih odranskih društev. "To se je zgodilo, ker so se društva posamično obračala na Carthago s prošnjami, v podjetju pa niso vedeli, koliko naj komu dajo. Tako smo se odločili, da ta sredstva raje dajo občini, ki jih vsako leto razdeli društvom na podlagi razpisa za projekte zunaj njihovega osnovnega delovanja," pojasnjuje Markoja in še dodaja, da so donacije drugih podjetij v občini še vedno direktno namenjene društvom na podlagi medsebojnih dogovorov. Pri urejanju infrastrukture Carthago občini ni posebej pomagal. "Njihova udeležba je že vključena v komunalni prispevek."
Župan občine Veržej Slavko Petovar pravi, da podjetja v občini letno zaprosijo za donacijo za organizacijo tradicionalnega Miholovega sejma. "Dajo nam 100 ali 200 evrov, vsega se ne nabere za več kot 1500 evrov." Lastniki tamkajšnjih Term Banovci, pravi, doslej nikoli niso imeli posluha, da bi kakorkoli vlagali v občino. Župan Občine Rogašovci Edvard Mihalič pojasnjuje, da zaradi povečanega prometa in obrabe cest, kar nastane zaradi vožnje materiala iz sotinskega kamnoloma, dobijo od družbe Pomgrad vsako leto 1000 kubičnih metrov drobljenca za posip cest, katerega vrednost je ocenjena na 10 tisoč evrov. Druga podjetja v občini ne prispevajo ničesar. Tišinski župan Franc Horvat pravi, da se je občina na pobudo društev s prošnjo obrnila na Geodetsko družbo iz Ljubljane, ki je sodelovala pri izvedbi komasacije, ta pa je za vsa društva dala skupno 30 tisoč evrov. Drugih omembe vrednih donacij po besedah Horvata ni, če že so, gre večinoma za manjše materialne prispevke, največkrat gradbenih podjetij, ki izvajajo dela. "Če sanirajo določen odsek ceste, nam včasih naredijo uslugo in naredijo še manjši popravek, ki prej ni bil predviden, ter za to ne izstavijo računa."

KOROŠKA:
Nekaj opaznih donacij

Mestna občina Slovenj Gradec in občina Ravne v proračunih nimata donacij. Ravenski župan Tomaž Rožen pojasni, da podjetja sicer posredno donirajo za občinske prireditve, pogosto gradbinci ob projektih, običajno prek javnega zavoda in društev. Ima pa donacije v proračunih kar nekaj občin, recimo Mežica, Prevalje, Črna in Radlje ob Dravi. Mežiška občina jih ima letos predvidenih za 80.000 evrov. "Predvideni prihodki iz donacij še niso dogovorjeni z nobenim podjetjem. Župan vsako leto prosi podjetja iz bližnje in daljne okolice za kakšno donacijo in je kar uspešen. Tudi po vsebini še ne vemo, za kaj bodo namenjene, saj je to stvar vsakokratnega dogovora," pojasnjuje Blaž Šaloven, direktor mežiške občinske uprave. Tako v Mežici kot v Črni je med ključnimi donatorji TAB Mežica. Na Prevaljah predvidevajo za 30.600 evrov donacij in daril. So namenske - za izgradnjo vodovoda Šentanel v višini 27.000 evrov, Jesenskih srečanj 2019 v višini 1600 evrov in za sofinanciranje manjših asfaltnih odsekov v višini 2000 evrov. "Nekatera podjetja in posamezniki s tega področja so se odločili, da bodo donirali za gradnjo, vendar želijo ostati anonimni. Isto velja za Jesenska srečanja," razlaga Danilo Vute, direktor prevaljske občinske uprave. V proračunu občine Radlje ob Dravi je za 10 tisoč evrov donacij za Radeljska srečanja. Kdo bo donator, niso odgovorili.

CELJE IN SAVINJSKO-ŠALEŠKA:
Brez vidnih donacij, se pa znajdejo

"Mestna občina Velenje za primere odprtja, izgradnje nove proizvodne enote ali trgovine še ni prejela donacij," so zagotovili na občini. Je pa občina v preteklih letih prejemala nekakšna nadomestila s strani Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) (od leta 2010 do leta 2015 skupno 3,2 milijona evrov), dokler se pred tremi leti izplačila niso zataknila. Občina je napovedala tožbo, letos pa so se pogodili in dogovorili, da jim bo TEŠ, s katerim načrtujejo, da bodo uvedli avtobusne prevoze na vodikov pogon, kupil avtobus do vrednosti največ 600 tisoč evrov.
Podobne "odškodnine" je pretekla leta na račun TEŠ in PV še izdatneje prejemala šoštanjska občina. Letno se je v proračun steklo dobra dva milijona evrov, devet krajevnih skupnosti pa je dodatno prejelo okoli 390 tisoč evrov. Ko so se tovrstna izplačila zataknila tudi pri njih, se sami niso odločili za tožbo, temveč so se pred dvema letoma s TEŠ in njenim lastnikom HSE prikrito dogovorili, da jim bo občina izračunala višji znesek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, TEŠ pa se nanj ne bo pritožil. Obenem so naredili seznam, katerim društvom bo TEŠ nakazal donacijo in kolikšno. Tako donacije, ki v bistvu pomeni nekakšno nadomestilo za degradacijo okolja, v proračunu ni mogoče najti.