Drag fototermin, ki ga ne bo

Največji in najpomembnejši zunanjepolitični dogodek letošnjega leta bo vrh Pobude treh morij, ki ga bo 5. in 6. junija gostila Slovenija. Da bo Slovenija izpeljala logistično zahteven in s simboličnega vidika pomemben dogodek, se je na lanskem srečanju vrha pobude v Bukarešti zavezal slovenski predsednik Borut Pahor. V uradu predsednika republike so nam pojasnili, da je bilo vabilo na tokratno srečanje posredovano predsednikom držav članic pobude. Zasedanja se bo udeležilo predvidoma vseh dvanajst držav, ki jih bodo predstavljali predvidoma predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije in Slovenije, Češke, Avstrije. Vabilo sta sprejela tudi Frank-Walter Steinmeier, predsednik Nemčije, ki doslej na srečanjih še ni sodelovala na predsedniški ravni in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je Pahorju na njegovem nedavnem obisku v Bruslju že potrdil udeležbo.

​Zakaj v Slovenijo ne bo Trumpa ali Pompea

Vse od lanskega leta, ko je bilo znano, da bo vrh gostila Slovenija, se je Pahor po tiho nadejal, da bo v Slovenijo pripeljal tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. ZDA so namreč geostrateški boter in sponzor Pobude treh morij. A z odmevnim obiskom, ki bi na eni strani podčrtal slovenska prizadevanja po balansiranju odnosov z ZDA, po drugi strani pa predsedniku Pahorju dal priložnost za najodmevnejši fototermin obeh njegovih predsedniških mandatov, ne bo nič, tako kaže. Kljub temu da se bo Trump v začetku junija mudil na turneji po Evropi, Ljubljane ne namerava obiskati, so ameriški diplomati že pred meseci sporočili slovenskim diplomatom. Prav tako je prišlo iz Washingtona sporočilo, da v Slovenijo ne bo ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea.

​Vlada je pritaknila poslovno konferenco

Lanska odločitev predsednika republike Pahorja, da v Slovenijo pripelje vrh Pobude treh morij ni bila usklajena z zunanjim ministrstvom in vlado, saj Slovenija še vedno nima izdelanih prioritet in interesov v pobudi, ki jo ZDA sicer jemljejo zelo resno. Ker urad predsednika nima dovolj kadrovskih in materialnih resursov za organizacijo tako obsežnega vrha, sta se v organizacijo naposled vključila tudi vlada in zunanje ministrstvo. Na relaciji državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, ki oba veljata za do Američanov zelo prizanesljiv kader, se je tako rodila ideja po organizaciji poslovne konference v okviru vrha, ki naj bi se je po informacijah iz urada predsednika udeležilo okoli 100 gospodarstvenikov.

Drage zaveze, visoki stroški organizacije

Dodatno zadrego za Slovenijo utegne predstavljati vprašanje ustanovitve sklada Pobude treh morij. Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da se večina članic, med njimi Slovenija, za zdaj še ni opredelila glede pristopa. Glede na pismo o nameri, ki ga je lani v Bukarešti podpisal tudi Pahor, naj bi omenjeni sklad zaživel naslednje leto, vreden naj bi bil pet milijard evrov, skupaj pa naj bi bil sposoben ustvariti investicije, vredne 100 milijard dolarjev. Poljska vlada je napovedala, da bo v sklad vložila 500 milijonov evrov, od države, ki organizira letošnji vrh, torej Slovenije, pa se pričakuje, da bo sledila Poljski. V tem primeru se od Slovenije pričakuje prispevek v sklad v višini nekaj deset milijonov evrov. Na ameriškem veleposlaništvu so jasno povedali, da pričakujejo konkretne korake držav članic pobude pri uresničevanju konkretnih projektov, ki so jih do zdaj identificirali v okviru Pobude treh morij. Takšnih projektov, ki vedno vključujejo več držav iz pobude, je za zdaj 48. Slovenska težava pa je, da za zdaj ni vključena v nobenega od njih.